Kritičnih glasov je malo
Poslujejo lahko celo z dobičkom
V zadnjih desetih letih je v švedskem šolskem sistemu zavel povsem neoliberalni veter. To se je zgodilo prav v državi s trdno socialdemokratsko tradicijo. Za kaj gre? Šolska politika med srednjimi šolami spodbuja tekmovanje – to drži za zasebne in javne šole. Poleg tega so se precej razširile t. i. svobodne šole (free schools), ki jih lahko vodijo starši, podjetja ali drugi zasebniki (od predšolske vzgoje naprej). Toda financirane so z javnim denarjem. Strokovnjaki že opozarjajo, da so razmere zelo škodljive, in svarijo, naj nikakor ne gremo po švedski poti, po poti katastrofe. Med njimi je tudi Lisbeth Lundahl, strokovnjakinja za izobraževanje, ki je letošnjo jesen obiskala Slovenijo.
Svobodnih šol je v tej skandinavski državi že približno 25 odstotkov. Vsaj nenavadno je to, da lahko poslujejo z dobičkom, s katerim lastniki prosto razpolagajo. Tega do nedavnega niso poznali nikjer drugje. Zato po navadi te šole nimajo knjižnic in knjižničark, varčujejo pri zaposlovanju in plačevanju učiteljev, ne zaposlujejo več medicinskih sester … Vse za večji dobiček. Družbe, ki vodijo svobodne šole, so lahko ogromne. Ena med njimi upravlja s šolami, ki skupaj zajemajo 50 tisoč otrok od predšolske ravni navzgor. Svobodne so tako zelo, da lahko denar neke lokalne skupnosti namenijo za šolo v drugi lokalni skupnosti.
Tekmovanje med šolami je privedlo do tega, da skoraj vse višje srednje šole porabijo ogromno denarja za oglaševanje in za to, da bi ugotovile, kako pritegniti mlade. Ti pa so predvsem zmedeni. Pravijo, da jih zasipajo s preveč informacijami in oglasi. V posebno negotovem položaju so otroci slabše izobraženih staršev, saj jim ti teže pomagajo pri odločitvi. Priseljenci pa svojim otrokom sploh ne morejo pomagati, saj po navadi šolskega sistema sploh ne poznajo.
Zdaj na Švedskem še ni skupine, ki bi se borila proti tržnim razmeram v šolstvu. Kritičnih glasov je malo. A nekateri že opozarjajo, da so dosegli kritično točko, ki zahteva spremembe. Menijo, da to ni tisto, kar so pričakovali. A opozorila očitno niso segla daleč. V britanskem The Guardianu smo lahko prebrali, da švedski model že posnemajo na Otoku. Konzervativna vlada namreč meni, da so prav svobodne šole odgovor za slabe razmere v šolstvu, z reformo pa je začela že vlada Blairovih laburistov. Zdaj deluje že več kot tisoč svobodnih šol. Od štiriindvajsetih, ki so začele delovati to šolsko leto, so jih nekaj ustanovili starši, nekaj verske skupnosti (med njimi judovska in sikhovska), v prihodnje pa jih bodo po predvidevanjih vodila večinoma podjetja. Britansko šolsko ministrstvo je samo letos prejelo še več kot 300 prošenj, ki so jih vložili večinoma starši.
A politična levica in učiteljski sindikati svarijo, da bodo s tem spodkopali javni šolski sistem. Pravijo, da državne šole ne bodo nič boljše, če jih bodo zapustili otroci srednjega razreda. Svobodne šole pa vidijo kot zatočišče omikanih belskih meščanov, ki se tako ograjujejo od neizobraženih množic. Opozarjajo tudi na to, da javne šole zaradi svobodnih dobijo še manj denarja kot do zdaj. A ustanovitelji svobodnih šol očitke zavračajo, saj naj ne bi smeli izbirati le določenih učencev.