Šolski razgledi

Medtem, ko je večina učiteljev počitnikovala, so oblastniki in sindikalisti staknili glave in sprejeli Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Dopolnitev se nanaša na delovni čas učiteljev in je posledica ugotovitve Računskega sodišča RS, da je delovna obveznost učiteljev v osnovnih šolah...

Knjig, ki so izšle v zadnjem času, je veliko. Učiteljem, zlasti tistim, ki se hlastno lotevajo spreminjanja učnih načrtov, ki namesto znanja poudarjajo motiviranje in proces, ki se zavzemajo za personalizirano poučevanje, podpirajo vsakršno projektno delo, navijajo za podjetništvo, učenje učenja in druga ideološka gesla, ker pač, kot nenehno...

Vsake toliko časa kakšno dogajanje v šolstvu razburi širšo javnost. Nedavno je javnost razburil naslov razpravljalnega eseja na maturi pri slovenščini. Glasil se je Samomor kot izstop iz kolesja sistema. Glas širše javnosti je voljno pograbil stališče, da je ta naslov poniževalen za mlade, za nameček pa naj mladi...

Tema prispevka je opredelitev pogojev za nastanek nihilizma. Vodič do razumevanja teh pogojev je lahko Kosovel. V programskem tekstu Uvodne besede – gre za uvod v drugi letnik Mladine (1925) – sprašuje takole: »Zakaj grmijo taki plazovi obupa na nas? Zakaj omahuje naš korak trikrat na dan? Zakaj tone...

Razsvetljenska vizija vzgoje Franca Sušnika Na Gimnaziji Ravne na Koroškem smo v sklopu priprav na eno izmed preteklih šolskih let razpravljali o Pripravi za šolsko leto 1955/1956 ustanovitelja in prvega ravnatelja te šole dr. Franca Sušnika. Iz priprave je mogoče razbrati, da se je soočal s problematiko učnih načrtov,...

Razcep teorije in prakse Delo kritičnih racionalistov, številnih avtorjev iz gibanja za kritično mišljenje in naših reformatorjev pouka v imenu kritičnega mišljenja ima veliko vrednost. Kljub temu ga moramo izpostaviti kritiki, predvsem zato, ker je pretežno teoretski. Dejanski rezultati – kar zadeva poučevanje kritičnega mišljenja – so neznatni. Kritičnih...

Narobe svet Razmislek o prostovoljnem delu začnimo s samim dejanjem poimenovanja nekega dela kot prostovoljnega in tistih, ki to delo opravljajo, kot prostovoljcev. Pomislite, še pred desetimi leti bi bilo sodelovanje v kakšnem društvu ali krožku nesmiselno poimenovati prostovoljno delo, pravzaprav bi ga bilo sploh smešno imenovati delo. Poimenovanje...

Kako ohranjati radovednost, zagnanost, slo po znanju in zagrizenost Delo učiteljev je med drugim tudi prenašanje vednosti, plod truda prejšnjih generacij. V tem oziru je poučevanje uspešno, kadar učenci, ki sprva ne vedo, slednjič nekaj vedo. Toda, kdaj lahko trdimo, da učenci in mi vsi posedujemo vednost? Vednost je...

»Družbeno okolje, v katerem “služenje kruha” – pri čemer človek živi zgolj zato, da služi denar, in to v kakršnihkoli okoliščinah ali v kakršnemkoli stanju – vlada samemu življenju, je v svojem bistvu patološko.« Peter Wilberg Bralec knjige Bolezen je zdravilo, iz katere je prepisana misel v naslovu, si...

Thomas Piketty se v svetovni uspešnici Kapital v 21. stoletju kakor tudi v knjižici Ekonomija neenakosti ubada z družbenimi razlikami, zlasti s skrajno neenako porazdelitvijo bogastva. V uvodu v Kapital, v katerem predstavlja ključne izsledke knjige, pravi, da sta za bistveno zmanjšanje neenakosti v prvi polovici 20. stoletja najprej...

Prodane duše IV V dozdajšnjih treh zapisih smo videli, kako Vrednost formira subjekte že na najbolj osnovni ravni organiziranja produkcije, nato na ravni ponotranjenja pravnih razmerij in slednjič na ravni kategorialnega aparata v šolskem prostoru. Sklenili smo z ugotovitvijo, da je tudi spremembo dominantnega šolskega diskurza (šolske ideologije) treba...

Prodane duše III Zadnjič smo si ogledali, kako se v kapitalističnem produkcijskem procesu s posredovanjem forme D – B – D´ oblikujejo zavesti (»duše«) na najbolj osnovni, nepričakovani ravni. Končali smo z Althusserjevimi besedami, da so posamezniki vedno že interpelirani v subjekte. Danes si bomo nekoliko podrobneje ogledali Althusserjevo...

Prodane duše II V besedilu v prejšnjih ŠR smo videli, da je neoliberalizem vzniknil kot poskus obnove razredne moči kapitalističnega razreda v trenutku, ko je bil privilegiran položaj tega razreda postavljen pod vprašaj, ko so dobički drastično padli, ko se je – vsaj na Zahodu – družbena enakost povečevala...

Kaj vse prinaša zmaga kapitala Nedavno predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah je značilen izdelek zdajšnje nerazsvetljene dobe, ki ji ne vladata človeška pamet ali volja, temveč diktatura kapitala. Odkrito podrejanje logiki kapitala je morda celo ključna novost predloga Zakona. Pri tem – to se zdi...

Kapitalistična ideologija v šoli Če gledamo na gimnazijski program v luči priprave na univerzo in produciranja svobodne osebnosti z obširno splošno izobrazbo, tedaj problemi, našteti v prejšnjem mojem prispevku, objavljenem v ŠR št. 17, str. 3 (8. 11. 2013), niti niso problemi. Najprej glede znanja. To je preprosto razdeljeno...

Kapitalistična ideologija v šoli Po Beli knjigi je »za razumevanje današnjega stanja pomemben poskus sprememb gimnazijskega programa v letu 2006. Delovna skupina Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe je pripravila predlog reforme. Predlog je obsegal delitev gimnazijskega programa na jedrni...

Kritičnih glasov je malo Poslujejo lahko celo z dobičkom V zadnjih desetih letih je v švedskem šolskem sistemu zavel povsem neoliberalni veter. To se je zgodilo prav v državi s trdno socialdemokratsko tradicijo. Za kaj gre? Šolska politika med srednjimi šolami spodbuja tekmovanje – to drži za zasebne in...

S prispevkom se vključujem v razpravo o prenovi gimnazije, ki je zaživela s pripravo tako imenovanega poskusa, ki ga je razpisal Zavod RS za šolstvo, in s posvetom Gimnazija včeraj – danes – jutri, ki se je zgodil 30. marca na II. gimnaziji Maribor. Nekaj odmevov s tega posveta...