Pred časom smo se spraševali, kako doseči, da bodo mariborski mediji, recimo Večer, objavili najavo za kak naš kulturni dogodek. Recimo v minimalističnem »Prireditvenem vodniku« v Večeru. Sledili smo namigom, da je za kaj takega treba plačati. In res, po nekaj poizvedbah pri njih brez uspeha so se nam iz Večera končno javili, da jih pokličemo. Prebrali so namreč našo najavo (!) za okroglo mizo, kjer smo se metanivojsko spraševali o odsotnosti najav. In nato prejeli pojasnilo:
Spoštovani!
Veseli smo vašega povpraševanje o možnostih objavljanja obvestil o vaših prireditvah v Prireditvenem vodniku (PV) dnevnika Večer, obenem pa se vam opravičujemo, da, kot navajate, kljub vaši poizvedbi, niste prejeli odgovora.
Objave v PV zaračunavamo, in sicer v pavšalnem znesku, mesečno 37,80 €, (DDV ni vključen) in na podlagi sklenjene pogodbe vam zagotavljamo objave, sicer v določeni velikosti.
Želimo si sodelovanja in v kolikor si ga tudi vi nam to sporočite, poslali vam bomo predlog pogodbe in z objavami lahko začnemo.
Lep pozdrav!
Janez Toplak
Bilo je 14. oktobra letos, ko smo torej izvedeli, da bi nas najave stale nekaj manj kot 50 evrov na mesec. Vmes se je zgodila naša okrogla miza (povzetek na tej strani) na temo smiselnosti kulturne produkcije v luči ignorance sredstev javnega obveščanja – zakaj se truditi za javni blagor, če informacija do javnosti sploh ne pride. Naša odločitev je seveda bila, da stroška ne bomo plačali; tega sicer nismo zaupali nikomur. Zakaj ne? Ker denarja nimamo od kod vzeti, ker je naša Šola politične pismenosti volonterska in zanjo nismo prejeli nobenih sredstev. Predvsem pa iz prepričanja.
Toda potem je sledil preobrat. Zofijinim je uspel veliki met! Nepričakovana najava za naše predavanje je bila na dan dogodka, 22. oktobra 2009, na strani 36 objavljena v omenjenem »Prireditvenem vodniku«. Že res, da brez logotipa Pekarne ali omembe organizatorja, a vendar. Takole:
Pekarna, dvorana Gustaf, Predavanje in pogovor INTERDISCIPLINARNI IN MEDKULTURNI PRISTOPI V (SOCIALNI) PSIHOLOGIJI, predava dr. Bojan Musil. Četrtek, 22. 10., ob 18.00.
How come? Le kako in zakaj? Saj je vendar nismo plačali! Kot tistih v ljubljanskih Dnevniku in Delu, ki so redne, a nam žal, ker niso mariborske, ne pomagajo kaj dosti. Mar to pred nas ne postavlja novih moralnih dilem, ki jih kantovski subjekt pač ne zna razrešiti? Zakaj smo nenadoma privilegirani, deležni zastonjskega kosila tam, kjer drugi za najavo kulturnih dogodkov plačujejo? Je to le začasno in izjemno dejanje? S čim smo si ga zaslužili? Ga naj vrnemo ali obesimo na steno na častno mesto? In še in še.
Pa naj še kdo reče, da je za najave v Večeru treba plačati!