Delo

Uvod Bogomir Kovač 29. maja, ob koncu prvega pandemijskega obdobja, v Mladini piše o tem, da »se podoba kapitalizma 21. stoletja lomi na trgu dela, ki pomeni kamen modrosti ekonomskih politik zadnjih trideset let. Destrukcija starih proizvodnih in delovnih procesov je povezana z digitalizacijo in superurbanizacijo. Industrija 4.0 ogroža...

Avizo Lepo pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci, ki jo za radio MARŠ in spletni podcast, pripravljamo v Društvu za razvoj humanistike! V današnji oddaji bomo v prvem delu oddaje v prispevku ameriškega kliničnega psihologa Bruca Levina preiskovali zakaj na kupce, študente, delavce in volivce potrošništvo in behaviorizem gledata na...

V aktualni oddaji bomo v prvem delu oddaje v prispevku ameriškega kliničnega psihologa Bruca Levina preiskovali zakaj na kupce, študente, delavce in volivce potrošništvo in behaviorizem gledata na isti način: kot na pasivne, pogojevane objekte. V drugem delu oddaje pa bomo prisluhnili blogovskemu zapisu kanadskega publicista Davida Caina, ki...

Sedaj, ko so se »velike« teme, kot npr. Ljubljanska banka, pa drugi tir, begunska problematika, sovražni govor itd., vsaj delno ali začasno umaknile v ozadje, se toliko lažje prebijejo do pozornosti javnosti tiste, ki so dolgo bile zanemarjene, hote ali nehote. Ena takšnih je zagotovo problematika trpinčenja in mobinga...

Svetovni dan filozofije 2018: #nelagodjesmisla Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Nelagodje smisla« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo smisla so z nami delili dr. Helena Motoh, dr. Friderik Klampfer in Sandi Cvek. Gledano v zgodovinski perspektivi se zdi smisel življenja – mojega, tvojega, našega –...

Pred dvesto leti, 5. maja 1818, se je rodil Karl Marx. Ob zaključku srednje šole je v maturitetnem eseju zapisal: “Če kdo dela le zase, lahko pač postane znamenit učenjak, velik modrec, odličen pesnik, toda nikoli popoln, resnično velik človek.” Marx je v življenju napisal še veliko, toda nikoli...

Zgodovina anarhizma No Gods No Masters (ARTE, Ramonet Tancrède, 2016) To je zgodba o anarhizmu. S pregledom ključnih dogodkov zadnjih dveh stoletij družbene zgodovine, tridelna dokumentarna serija razkriva izvor in usodo političnega gibanja, ki se že več kot 150 let bori proti vsem gospodarjem in bogovom. Kdo natančno so?...

Čemu bomo namenili gospodarsko rast? Kdaj bomo dovolj »zrasli«, da bomo spet govorili o višjih družbenih ciljih? Pred nami je čas volitev. To je čas refleksije in snovanja vizij. Predvolilni čas je lahko tudi obdobje, ko so sprašujemo, kam smo kot družba namenjeni. Prvič po letu 2008 smo imeli...

Danes se Slovenija, nekdaj vzor za balkanske države kot najbolj razvit del bivše Jugoslavije, članica EU in Nata, sooča s številnimi izzivi na področju medijev. Prehod iz nekdanje socialistične republike v parlamentarno demokracijo je prinesel nekaj uspehov in nekaj porazov, struktura medijskega lastništva pa ostaja eden od velikih problemov,...

Kaj je kapitalizem? Številni nas prepričujejo, da živimo v družbi, kjer lahko zgolj trg koordinira družbene dejavnosti. Očitno je, da ves čas prihaja do različnih oblik sodelovanja med kapitalom in državo, pri katerem slednja igra ključno vlogo regeneriranja kapitalistične plenilske narave. V naravi kapitalizma je neskončna akumulacija kapitala, ki...

Običajne marksistične obravnave razmerja med delom in tehnologijo tega reducirajo na relativno odvečnost – avtomatizacijo pomeni manjšo vsebnost živega dela v produkciji in manjše povpraševanje po delovni sili, kar (lahko) pomeni povečano brezposelnost, pritisk na višino mezd, prekarizacijo itn. Vse to drži, a vseeno o razmerju med delom in...

Življenje v utopiji – anarhizem v Španiji (Vivir la utopía. El anarquismo en España), je dokumentarni film Juana Gamera iz leta 1997, posnet za katalonsko podružnico španske televizije. Sestavljen je iz 30 intervjujev s preživelimi aktivisti španske revolucije, ki je potekala med leti 1936 in 1939, ki so kombinirani...

Svetovni dan filozofije 2016 Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je v četrtek, 17.11.2016 potekala v Mariboru (Kazinska dvorana, SNG) in bila namenjena filozofskim in drugim tematizacijam fenomena strahu. Med drugimi so nastopili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel, dr. Smiljana Gartner. Strah in njegovi duhovi...

Najprej razložimo naslovno misel, predvsem besedno zvezo razredni boj. Zdi se, da je govor o razrednem boju anahronizem, uporabljanje pojmovnega aparata, ki ga je spreminjanje družbe v zadnjih trideset in več letih zavrglo. Predstavljajte si znanstveno fantastično okolje, kjer boks ni navaden borilni šport, v katerem si dokončno poražen,...

Spoštovano občestvo, na tretji maj se novinarji širom sveta vsako leto spomnijo težavnosti svojega poklica. In prav je tako, novinarstvo dejansko JE eden najpomembnejših poklicev. To dejstvo prinaša vrsto težav. Ena osnovnih je v tem, da običajno novinarji niso dorasli svoji nalogi. V Sloveniji o tem ni najmanjšega dvoma....

Slovenija, kot večina ostalih držav za samo sebe trdi, da je pravna država. Bojda deluje v skladu s svojimi zakoni, kar naj bi pomenilo, da jih spoštuje. Dejansko pa to vsaj v Sloveniji ne drži. Če nekoliko pobrskamo po zgodovini razvoja in uveljavljanja ideje „pravna država“ lahko dokaj hitro...

Narobe svet Razmislek o prostovoljnem delu začnimo s samim dejanjem poimenovanja nekega dela kot prostovoljnega in tistih, ki to delo opravljajo, kot prostovoljcev. Pomislite, še pred desetimi leti bi bilo sodelovanje v kakšnem društvu ali krožku nesmiselno poimenovati prostovoljno delo, pravzaprav bi ga bilo sploh smešno imenovati delo. Poimenovanje...

»Družbeno okolje, v katerem “služenje kruha” – pri čemer človek živi zgolj zato, da služi denar, in to v kakršnihkoli okoliščinah ali v kakršnemkoli stanju – vlada samemu življenju, je v svojem bistvu patološko.« Peter Wilberg Bralec knjige Bolezen je zdravilo, iz katere je prepisana misel v naslovu, si...

Ljubljana – Atene, življenje brez cene! Občina je zagnala kampanjo proti vandalizmu Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš, v kateri sta se ji pridružila Snaga in LPP. Denar za čiščenje ulic je denar za ohranjanje obstoječih razmerij moči! Denar za mestno redarstvo, ki bo lovilo vandalke, so sredstva,...

V Velikih Laščah, konkretneje na Karlovici, se je predsednik republike Borut Pahor udeležil spominske slovesnosti ob odkritju obeležja, spominske plošče z imeni padlih iz okolice kraja tako na partizanski kot na domobranski strani. Motiva ni skrival, v svojem nagovoru je dogodek izpostavil kot primer »dobre prakse«, pohvalil tamkajšnjega župana...

Socializem bi moral povedati za kaj se zavzema, ne proti čemu je Kot možnost bo socializem obstajal tako dolgo, dokler kapitalizem vztraja kot realnost. Vendar je socializem možnost, ki jo je treba odkriti na novo. Katere so tiste ideje, ki bi jih morali odkriti na novo? Prvi socialisti, kot...

»Tehnologija ni ne slaba ne dobra, niti ni nevtralna.« Melvin Kranzberg Hiter vzpon tehnologije in rešitve, ki jih prinaša, so priložnost za preoblikovanje mnogih področij človekovega udejstvovanja. Tehnologija prinaša poenostavljene rešitve za vse aspekte naših življenj, vključno z ekonomijo in delom. V svoji najboljši različici nam obljublja povsem novo...

Naša doba je, kot pravijo, stoletje dela; dejansko pa je stoletje bolečine, bede in pokvarjenosti. (Paul Lafargue, Pravica do lenobe, 1883) Več kot stoletje kasneje še vedno trdno z obema nogama stojimo v »stoletju dela«. Vsa nedavna stoletja so bila stoletja dela, stoletja bolečine, bede in pokvarjenosti. In prav...

Služba za večino v življenju še vedno predstavlja enega osrednjih prostorov osebne rasti in identitete. V časih vse večje prekernosti, prisile po fleksibilnosti ali celo trajne brezposelnosti brez neke posebne perspektive, so ljudje fizično in psihološko podvrženi različnim negativnim vplivom, o katerih se kljub njihovi pogostosti in vseprisotnosti veliko...

Prodane duše II V besedilu v prejšnjih ŠR smo videli, da je neoliberalizem vzniknil kot poskus obnove razredne moči kapitalističnega razreda v trenutku, ko je bil privilegiran položaj tega razreda postavljen pod vprašaj, ko so dobički drastično padli, ko se je – vsaj na Zahodu – družbena enakost povečevala...

Kritične analize učinkov »potrošništva« so bile v preteklem stoletju glavna tema levičarske teorije. Mednarodna organizacija »Situationist International« (Situacionistična internacionala) se je pojavila v 1950ih kot podaljšek Lukacseve edinstvene družbene analize iz 1920ih, ki se je posmehovala »zahodnjaškemu načinu življenja« kot »ponaredku realnosti, ki zastira kapitalistično degradacijo človeškega življenja«.1 Situacionisti...

Naša družba za nekatere dopušča dolge delavnike, za druge pa dela sploh ni. To nima smisla. Poudarek običajne politike zaposlovanja je na ustvarjanju »več dela«. Ljudje, ki so brez dela in ki prejemajo podporo, so obravnavani kot breme državi in pri iskanju dela deležni pomoči ali celo neposredne prisile....

Poglavje I: Uvod »Moj optimizem temelji na gotovosti, da bo ta civilizacija propadla, moj pesimizem pa na tistem, kar nas vodi v ta propad.« Poglavje II: Prostovoljna sužnost »Čas je pač tak, da norec slepca vodi« William Shakespeare Novodobno suženjstvo je prostovoljno; vanj množično privolijo sužnji, ki tavajo po...

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Uvodnik – Kosovelov demokratični socializem – Marxova kritika politične ekonomije – Aspekti prekarnosti – Iniciativa mestni zbor – Psihoanaliza in historični materializem – Marionete vztrajajo – Kratka oda revoluciji – 1% proti 99% – Proletarec za večne čase

Na našem zadnjem letošnjem srečanju iz jesenskega cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«, smo gostili dr. Lilijano Burcar s predavanjem »Po socializmu le tema demokracije: restavracija kapitalizma in pogospodinjenje žensk«. Dr. Liljana Burcar je docentka na oddelku za anglistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s feministično teorijo,...

Sedaj že nekdanji minister RS za gospodarstvo, član PS, Stepišnik je, kakor piše filozof Boris Vezjak, krepko nejevoljen zaradi poplave filozofov in klatežev, ki kazijo sicer neizpodbitno lep videz dežele na južni strani Alp. Po njegovem, in ne le po njegovem, mnenju bi bila naša dežel(ic)a videti veliko bolje,...

Predavanje Tiborja Rutarja z naslovom “Marx o družbeni pravičnosti – osnovni pojmi”, ki je potekalo v sklopu svetovnega dneva filozofije in jesenskega cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«. Tibor Rutar je doktorski študent sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, član programskega odbora Delavsko-punkerske univerze in član Iniciative za...

Na našem prvem jesenskem srečanju iz cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«, je pod naslovom »Kosovelov socializem«, predaval Andrej Adam. Leta 1925 je Srečko Kosovel na prvih dveh straneh Mladine, ki jo je tedaj prevzel s krogom svojih prijateljev, zapisal naslednje programske besede: »Ne bomo se ozirali na...

Zakaj, kljub tehnološkim zmožnostim, še vedno delamo več kot štiri ure na dan? Leta 1930 je John Maynard Keynes predvidel, da bo tehnologija do konca stoletja napredovala (vsaj v Veliki Britaniji, ZDA in primerljivih državah) do te mere, da bo uveljavljen 15-urni delovni teden. In ni se motil. Pravzaprav...

Če upoštevamo, da so v začetku 20. stoletja ljudje delali več kot osem ur dnevno, brez počitka, v slabih delovnih razmerah in za slabo plačilo, lahko sklepamo, da se pravzaprav ni veliko spremenilo Če v današnjem delovnem okolju komaj shajate, ste ves čas preobremenjeni in utrujeni, razočarani, prizadeti ali...

Kdo se ne spomni filmskih prizorov, kjer ta ali oni shylockovsko-mafijsko-posojilodajalski tip izsiljuje zablodelega in zadolženega državljana, naj mu vrne dolg do naslednjega dne, sicer bo izgubil del telesa, družinskega člana? Pravzaprav posojilodajalci v takšnih trenutkih preko svojih mračnih izterjevalcev dolg vselej še nekoliko zvišajo, rok za odplačilo pa...

Glas ljudstev se širi, na ulice prihajajo vedno novi posamezniki, ki so jih vladajoči ekonomski odnosi pahnili v brezizhodno bedo. Pri nas, po svetu iz dneva v dan, vsak dan, vrstenje vstaj. Toliko jih je, da mediji o vseh niti ne poročajo več. Glas ljudstev se širi, na ulice...

Spomladanski cikel predavanj »Delo – kapital – komunizem«. Cikel smo otvorili s predavanjem “Emancipatorni potencial vstaje” predavateljice Lane Zdravković. V četrtek, 4.4. 2013, ob 18h v KC Pekarna (Ob železnici 16). Emancipatorni potencial vstaje: vztrajanje na nepredstavniški politiki kot odkrivanje »možnosti nemožnega« in grajenje prostorov politike »za vse« Eno...

Cikel predavanj o revščini V torek, 19.2., ob 18h, v Kulturnem Inkubatorju Dr. Andrej Kurnik, politolog, predavatelj biopolitike in genealogije državljanstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je znan slovenski aktivist, kar namerava predstaviti tudi tokrat. Posvetil se bo razvoju trga dela in negotovim zaposlitvam kot posledicam...

Avizo Pozdravljeni v novi oddaji Zofijinih ljubimcev! V današnji oddaji se bomo uzrli na nekaj izbranih dogodkov, ki smo jim bili minuli mesec priča v Mariboru. V uvodu v oddajo bomo prisluhnili odlomku predavanja dr. Mojce Ramšak o konceptih časti, ki je potekalo v sklopu cikla o filozofiji svobode...

»Obstoj sloja ljudi, ki ne morejo nič drugega, kakor prodajati lastno delovno silo najboljšemu ponudniku na trgu, je za Marxa nujni pogoj, ki omogoča spreminjanje denarja v blago. Ali to zveni zapleteno? Meni že, a potrpljenje. Najprej se vprašajmo, zakaj se delovna sila – v osnovi je to delo,...

Odziv na intervju z Lojzetom Peterletom, evropskim poslancem, objavljenim v Sobotni prilogi Dela, 4.8.2012 »Rdeča zvezda ni simbol osamosvajanja« je začetek poudarjene izjave intervjuvanca, ki se nato nadaljuje z običajnim politikantskim blebetanjem češ da sicer nima ničesar proti patriotskemu odporu proti okupatorju, motijo pa ga »sijoča množična grobišča«. Zakaj...

Odziv na istoimenski prispevek Maksa Tajnikarja, objavljen v Delu, Sobotna priloga, 7.7.2012 Seveda! In ne le ona! Čeprav profesor Tajnikar ni med meni najljubšimi teoretiki je tokratni prispevek dobesedno izjemen. Kljub temu pa dovoljuje pristaviti piskrček ali dva. Recimo v zvezi s »konkurenčnostjo«, ki jo vsaj posredno zagovarja tudi...

Delo sezonskih delavcev, ki so pripravljeni garati v Sloveniji za pičle 3€ na uro, skriva v sebi pritožbo ponudnikov dela, »da ne dobe za nakup v zadostnem številu in v vsakem času proste delovne sile, četudi imajo denar (Marx, Kapital II, 1967, 41).« Vzrok za pomanjkanje delavne sile je...

Na desnici pozivajo k trdemu delu, na levici se zavzema za več služb. Sanje, da bo mehanizacija vodila do krajšega delavnika, se zdijo pozabljene. Če je kaj, s čemer so se vsi futurologi nekoč strinjali, je to, da bo v 21. stoletju treba veliko manj delati. Kaj bi si...

Odziv na istoimenski prispevek Barbare Kramžar, objavljen v Delu, v soboto, 2.6.2012 …a žal le v okviru neoliberalnih načel, po katerih je edino merilo učinkovitosti nenehna gospodarska rast ob hkratnem nenehnem večanju dobičkov – brez tudi najmanjše obveze tistih, ki si te dobičke prisvajajo, da bi jih vračali vsaj...

Najprej malo zgodovine, natančneje, malo zgodovine po Karlu Marxu. V Komunističnem manifestu beremo: »Buržoazija je v zgodovini igrala nadvse revolucionarno vlogo. Kjer je buržoazija prišla na oblast, je razdejala vsa fevdalna, patriarhalna, idilična razmerja. Pestre fevdalne vezi, ki so vezale človeka na njegovega naravnega predstojnika, je neusmiljeno raztrgala in...

Članek v Delu in popravek, ki je bil poslan kulturni urednici: Dne 30. marca 2012 ste pod člankom z naslovom »Po treh mesecih: čas za prvo inventuro« objavili tudi moje stališče o financiranju kulture v Mariboru. Bralce želim opozoriti, da me glede objave ni kontaktiral noben novinar Dela in...

Odziv na zapis http://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-za-zamrznitev-ratifikacije.html Povsem nerazumno ravnanje Anonymusov, Andreja Kurnika in podobnih večnih nergačev je, kot izjemno lepo navaja naslovni članek (ter vrsta podobnih v tem in drugih medijih), očitno povsem neosnovano. Anders Jessen v imenu tvorcev ACTE, recimo, nazorno dokazuje zmoto Boruta Pahorja češ da je mogoče s...

Članek Petra Raka v današnjem Delu boleha za že ponotranjeno in zimzeleno navzočo politično inficirano zmoto v slovenskih razmerah – za zmoto »tudi ti«. Trenutno dosega svoje vrhunce v razpravah o sovražnem govoru (tudi druga stran to počne, in to celo bolj!). No, ko se ta zmota naseli v kulturo in...

DPU poročilo s predavanja Maje Breznik V četrtek, 19.1.2012, je v okviru letnika Financializacija potekalo predavanje Maje Breznik, z naslovom Privatni trgi dela. Breznikova je v svojem predavanju izhajala iz teze, da v nasprotju s prepričanji nekaterih raziskovalcev, ki preučujejo spremembe na trgu delovne sile v zadnjih letih, nismo...

Potem in stranpotem medijske obravnave EPK je posvečena malodane polovica spletne strani Zofijini in EPK. O medijski obravnavi kritičnih opozoril v procesu »the making of EPK« in cenzuri skeptikov najbolj nazorno pričajo bedne novinarske diskvalifikacije proti Zofijinim, ki jih je uprizorilo Delo (tukaj in tukaj in tukaj). Ker smo...

To jesen je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije ponovno pričel deliti subvencije za samozaposlovanje brezposelnih oseb, prijavljenih v evidenco zavoda. Gre za program aktivne politike zaposlovanja, na katerega je naša država zelo ponosna, problematičnost ozadja in posledic te politike pa pri tem ostaja premalo osvetljena. Če pogledamo najprej nekaj...

– je zgolj odraz družbe, v kateri in za katero deluje. Zato je po mojem mnenju možno in potrebno dopolniti članek »Antinovinarstvo« Borisa Vezjaka iz zadnje številke letošnje Katedre, ki obravnava stranpoti slovenske medijske scene. Čeprav se kar nekajkrat sklicuje na „murdochizacijo“ novinarstva, bi bilo verjetno smiselno še posebej...

Končno je POP TV, od katerega najmanj pričakujemo, prvi in zaenkrat edini le razkril sramoto dramatičnih dimenzij: v Evropski prestolnici kulture (EPK) nameravajo povabiti in gostiti dr. Gulnaro Karimovo, umetnico, političarko in sicer hčerko uzbekistanskega samodržca Islama Karimova. Gulnara je, kot pravi Božidar Novak v tem intervjuju, v svetu...

Redko se zgodi, da nekdo pri polni pameti poziva k odsotnosti kritike. Pri EPK dobite tudi to. Seveda je kritika zoprna. Z njo mora kritizirani opraviti na tak ali drugačen način. Ko gre za javni zavod in davkoplačevalski denar, je kritična kondicija nuja. Naravnost se zahteva, predvsem od varuhov...

Imamo v Sloveniji komunistične medije? Vprašanje se zdi ne le nenavadno, je tudi deplasirano in abotno. Komunizma pri nas že dolgo ni več, nanj se skorajda nihče več ne sklicuje ali želi biti njegov zagovornik. Mediji so šli svojo pot, kapital je opravil z ideologijami preteklosti in političnimi preferencami,...