Bonbonček 59
Butalci so bili v Bržiču še vedno očarani. Ploskali so, da je bilo joj. Bili so za Bumparja, stoprocentno. On je pravi, on je pravi mačo za naše potrebe. Storimo vse, da ga podpremo za župana. Napnimo moči in zavrzimo vse poskuse, da se ga oblati, krivične in podle. On, Bumpar, je neomadeževan. Poglejte ga, kako milo gleda. Samo poglejte. In kar je najhuje, blatijo ga novinarji! Saj zato pa je tako, kot je, so bili jezni Butalci. Novinarji so našemu županu skuhali vso to godljo, da ne bi postal župan. Samo novinarji in mediji. To je katastrofa. Storimo nekaj, da jih ustavimo, to nerazsodno drhal pesjanarsko. Novinarsko zalego, nesramne in plačane pisune, opravljive gobcače.
Bumpar je bil očaran nad takšno podporo svojih butalskih krajanov. Bržičani, jim je rekel, vi ste fejst ljudstvo in Bržič je nebesno lep. Ponosen sem na vas, tako kot ste vi name! Mi smo rojeni eden za drugega. Ne bom dovolil tem pokvarjencem, da udrihajo po meni!
»Tistega pa, ki je govoril o kavbojskem ljudstvu v Tržiču, ki je govoril o ljudeh, ki se pretepamo, ki je protagonist bivše vlade in se gre novinarja, naj najprej sezuje pekove čevlje in pride v Tržič, če si upa. In naj pred mano ponovi besede, ki jih je izrekel. In videl bo, kako moja pest užge po gobcu.«
Konec citata. Točno tako, so bili navdušeni Butalci. Naj kar pride v Bržič, če si upa, ga bomo užgali. Naš župan ga bo užgal, da bo končno vedel, kje ima gobec. In da ga ima. Če ga bo še imel, če se mu ne bo razletel! Ker tako se dela z novinarji v Butaliji. Tako se mora delati, pravijo v stranki es-BU-es. Ja, imajo v njej tudi novinarja, ki ve, kako se tej reči streže in stoprocentno podpira Bumparja. Novinarje je treba na gobec in pika!
Ko so poslanci butalski zaslutili, da morajo izreči podporo svojemu ex-kolegu poslancu, Bumparju, so to storili spontano. Tako so rekli in zatrdili. Spontano so ga prišli podpreti. In je Bumpar izjavil: a vidite, jaz in kolegi poslanski es-Bu-es, mi smo pravi kerlci, mi pristajamo na moralo in etiko! Morala in etika sta temelj naše stranke. Skorajda so oči Bržičanov zalile solze. Točno tako je, kot pravi, so dahnili. Radi ga imamo, kot nas ima on rad. To je ljubezen, to je županska ljubezen. Poglejte le, kaj dela našemu Bumparju ta predrzni Drago Bos. Trdi, da je Bumpar zlorabil svojega očeta in stanovanje v Fiesi prijavil pod imenom svojega očeta! Da bi se izognil inšpekciji. Kakšna sramota je tale Bos. Drago Bos. Da nam takole kleveta našega dragega Bumparja, ki si vendar mora kdaj odpočiti tudi na morju in namočiti svoje trudne nožice v slano vodo! In da takole ponižujejo njegovega očeta! Le kdo so, ti navadni antikoruptivni skorumpirani kerlci? Gotovo so iz stranke BDS – iz nje prihaja vse gorje v naši Butaliji! Gotovo so iz nje. In poglejte te, ki ne bi dovolili in dali enoletnega nadomestila našemu Bumparju za brezposelnost, poslansko plačo? Mi mu privoščimo dve poslanski plači, ne eno! Naj jih kar ima, saj si jih zasluži. Da ni brezposeln? Seveda ni, ampak dela za dva, tri. Bumpar je naš! In pika.
Butalci v Bržiču so zdaj res že bili močno jezni. Najprej so mu očitali ljubico, potem prikrivanje stanovanj, potem preprodajo mamil, potem to, da je fotografa skoraj na gobec in mu zlomil kamero, potem zlorabo očeta, zdaj pa pravijo, da kar naravnost obljublja, da bo novinarja na gobec! Veste kaj, pa kaj potem, če je vse res? Ja, pa kaj potem? On je naš, a razumete! In iz prave stranke, Bejbejeve stranke! Pa tako lepa sta na plakatih, vsak s svojo novo. Demokracija je to, kar mi hočemo, in pika! Mi pa hočemo Bumparja! Če nam ga ne date, vas bomo na gobec še mi! Da boste končno razumeli, kaj demokracija pomeni. To je vladavina ljudstva, a kapirate?
No, pa se je znova zmračilo. Noč in megla sta padli na Bržič in na poti domov so Bržičani zavili še k svoji skalci. Niso bili razočarani: zvesto jih je čakala, da nanjo položijo svojo utrujeno glavco. Ni ga boljšega od tega, če se sam na gobec! Butn, butn, butn je odmevalo v Bržiču. In ker so bil prav od tam, se niso prav nič utrudili.
(Citat je vzet s strani Financ na dan 7. 11. 2006)