Bonbonček 62
Dost je že tega klobasanja in poslušanja žnarovcev, ki zagovarjajo cigane in razlagajo vsem o človekovih pravicah. Konec citata. Ja, Butalci so bilo že blazno jezni. Vsi bi jim pamet solili, doma in v Evropi. Neki kao intelektualci. Kaj na si mislijo o ciganih. Cigo migotih. Pa še kaj! Mi vemo, kaj oni delajo. Nam je čisto jasno, njim ni. »Na koncu pa moramo poslušati tistega buevropskega varuha, ki je sam en prašič, ki se naokoli stepa na račun evropskih davkoplačevalcev in kritizira poštene državljane. Butalci moramo stopiti na stran krajanov Bambrusa in to enotno, kot smo to storili l. 1991. In v čim večjem številu, pa bomo videli, če bodo ti Brojanovi še počeli pizdarije.« Konec citata.
In res, Butalci so stopili skupaj. Nabrusili so vile, pripravili gasilske avtomobile in puške, zakurili kresove in odšli na vaško stražo. V enem kraju, Malem Hudem. Pa v drugem, Velikem Hudem. Pa v tretjem, Srednjem Hudem. Bilo je Hudo, kamorkoli si pogledal. In povsod kresovi, povsod vaške straži, klena butalska pesem in cestne zapore. Ti cigani ne smejo k nam. In pika. Pri nas jih ne bo!
Butalci so bili zelo ponosni na svojo vlado. Butalsko vlado. Ki je rešila ciganski problem. Kako ne bi bili, če pa je bila njihova? To je najboljša vlada na svetu! Škoda, da tega ne razumejo v Buevropi. Škoda, da eni tako pritiskajo nanjo. Pa ti novinarji, ta drhal! Saj kar sama pomaga ciganom! Vsi so na njihovi strani, komunajzarji, novinarji, politiki iz opozicije! Ali kot je rekel pametni Butalec: »Vlado bi rušili z cigani, to je stara fora komunistov, nekaj pijanih Dolencev na cestne barikade in s pokvarjenimi novinarji ki jih je ta vlada označila za rdeče novinarje in jim tako zaprla pot. Se jim maščujejo in podpihujejo vse povprek. Ko slučajno izvejo za morebitno lokacijo, takoj letijo na kraj in podpihujejo lokalno prebivalstvo k uporu. In s takim dejanjem spodkopavajo vlado Bej Beja. Potem pa se najde nekaj Butalčkov, ki mislijo da boga za jajca držijo in bi rušili ministre vse povprek. Glavni akterji teh bedakov, ki se javno izpostavljajo, pa sedijo v parlamentu seveda na levi strani. Komunisti oz vsi levi pa so povzeli taktiko Bulenina: vzdigni ljudstvo proti vladi in vlada bo padla. Brez resnih ukrepov Vlade in trde roke in spoštovanja zakona – javni red in mir, ki je bil kršen v vseh primerih in neukrepanja policije – pa pelje v padec Bej-bejev Vlade. Če vlada ne bo ukrepala po zakonu jo bo lasten narod spodil iz oblasti.« Konec citata.
Drugi Butalec se je pridušal in mu pritrdil: »Menim, da za vsem stojijo udbomafija, komunajzerji in kratkonogi iz Bumurgelj. To je očiten poizkus destabilizacije države, komunistične revolucije in državnega prevrata, ki nas bo zopet porinil 30 let nazaj v železne čase in s tem uničil svetlobno hitrost gospodarskega in političnega napredka ter razcveta naše države, da ne pozabim zviševanja rodnosti, ki je v tem kratkem času uspel našemu heroju Bej Beju, njegovemu kabinetu ter vrsti pogumnih modrih ter preudarnih ministrov….« Konec citata.
Tretji, ki je to poslušal, se je lahko le globoko strinjal. Cigani nas ne smejo potisniti za 30 let nazaj. Ne bomo dovolili. Ker je bil malce pesnika, pravi Budolf Baister, je takoj zložil rime in povedal na glas pred zbrano butalsko publiko:
Mi butalski smo vojaki,
do neba kipi naš glas;
strumni naši so koraki,
kliče nas usodni čas.
Kaj nam mar je smrt,
da je le sovrag naš strt!
Za butalsko domačijo,
za naš dragi dom in rod.Za butalsko domačijo
Stopamo v potrebni boj;
Bratje naši še trpijo,
v boj za nje, mi vsi takoj!
Vsi na plan, na plan,
bratje, velik bo naš dan.
Za butalsko domačijo,
za naš dragi dom in rod.Domovina, mati mila,
glej srce gori, plamti;
črna zdi se manj gomila,
le da svobodna si ti!
Tvoja sveta tla
vneto branimo jih zla.
Za butalsko domačijo,
za naš dragi dom in rod.Skupaj bratje misli ene,
narod je butalski klen;
naše vrste so jeklene,
kdor ni z nami, je zgubljen.
Brušen že je meč,
kliče glas grmeč, svareč:
Za butalsko domačijo,
za naš dragi dom in rod.
Zdaj so bili Butalci že boljše volje! Ne damo naše domovine, nabrusimo meče, so vzkliknili. Ne bomo se dali tem ciganom. Naj ostanejo v Bostojni, naj nam ne hodijo blizu. Tujega ne damo, svojega nočemo! Pardon, svojega nočemo, tujega ne damo! Ups, tujega nočemo, svojega ne damo! Dobro, saj je vseeno, kaj je kaj! Glavno da razumemo: Butalija je naša. Čutimo jo, nosimo jo v nedrjih. Cigani raus! Nočete biti Butalci, torej niste naši. Naša kri je samo naša, ker je butalska, vaša je ciganska. Bomo takoj preverili!
Butalci so, ker so bili modri, tudi po krvi, lahko le prikimali. Najpametnejši, šolana glava, je ravnokar napisal butalsko-ciganski slovar. Da bi lažje poštekali, kaj se dogaja. In ga je prebral kar na glas, da bodo še drugi razumeli, ko hodijo po svetu:
»Kako se imenuje Cigan, ki dela v knjižnici? ROMAN
Kako se imenuje Ciganka za šivalnim strojem? ROMI SCHNEIDER
Kako se imenuje Cigan s CD playerjem? CD ROM
Kako se imenuje Cigan z zlomljeno roko? GIPSI
Kako se imenuje Cigan, ki predava kemijo? B-ROM
Kako se imenuje Cigan, ki predava matematiko? ROM-B
Kako se imenuje Cigan na motorju? KA-CIGA
Kako začne recept za cigansko torto?
Najprej ukradeš tri jajca…«
Konec citata. No, a ste videli, cigani so že povsod! Storimo vendar nekaj. In res so storili. Napisali so peticijo z naslovom »Nekaj je treba storiti s cigani«. Zjutraj, ko so se utrujeni vračali iz nočnih vaških straž in dežurstev, so izjemoma najprej le zavili k skalci. Kakšna gostilna, kakšna družina, skalca je prava tabletka, ki ozdravi vse ciganske težave. Vzeli so zalet, da bi jo objeli. Butn, butn, butn je odmevalo v zgodnje jutranje ure. In ko so izrazom strpnosti do skalce že imeli dovolj, so odložili svoje nabrušene vile in legli k svojim ženam.
(citati so vzeti iz spletne strani Dela na različne dni v novembru 2006)