Spoštovano občestvo, spoznanja željna publika!
Pravijo, da je politika egoizem, preoblečen v podobo ljubezni. No, v Sloveniji je postala nestrpnost egoizem, preoblečen v podobo strahu.
Po novem se pogovarjamo le še o naših strahovih. Nekdo nas menda ogroža? Le kdo, verjetno kar sami! Nestrpnost, tudi hujskaštvo pred begunci je postalo geslo dneva. Namesto trgovcev z novci dobivamo zdaj trgovce s strahom. Kajti strah je postal denar. Seveda, politiki na preži nas želijo prestrašiti, da bi dosegli svoje politične manipulantske cilje. Strah se da odlično unovčiti na volitvah. Sprva so se spravili na slovenske otroke, zdaj so se spravili še na begunske, azilante brez otrok, stare komajda 10 let in več.
V takem ravnanju ni nič človeškega, nič milostnega. Prej le naša krutost. Pred dnevi sem s kolegico spisal apel predsedniku vlade in ministrici. Zbrala sva več kot 1300 podpisnikov. V apelu sva prosila, da nam in širši javnosti pojasnita, zakaj vlada pristaja na protiustavno in protizakonito ravnanje. S katerim se mladoletnim prosilcem za azil brez spremstva onemogoča nastanitev v kranjskem dijaškem domu. V nasprotju z vsemi demokratičnimi in poklicnimi standardi.
Med podpisniki je dolg seznam pomembnih akademikov, univerzitetnih profesorjev, poznavalcev šolstva. Zaradi škandaloznega ravnanja 24 profesorjev na omenjeni gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju smo predlagali, da g. Cerar in ga. Makovec obiščeta omenjeno ustanovo. Dovolj je bilo nastopov iz vladnih soban in prijaznih besed o strpnosti.
Pojdita do profesorskega zbora v Kranju, vprašajta jih po njihovi poklicni etiki. Po humanosti, osnovni človečnosti, krščanstvu. Pojasnita jim, da je njihovo razmišljanje ne samo nečloveško, temveč tudi neustavno, protizakonito, diskriminacijsko. In končno ustrezno ukrepajta! To je bilo osnovno sporočilo apela.
Na odgovor še čakamo. Prijazno upam, da si predsednik vlade in ministrica ne bosta privoščila molka na vprašanje 1300 državljanov.
Slovenija si ne more privoščiti kolektivne psihoze, s katero brezglavo iščemo vedno nove lokacije in dijaške domove, kamor bi namestili nedolžne otroke. Tudi si ne more privoščiti vedno novih delitev in sejalcev mržnje. Take je treba razgaliti in predvsem ustaviti.
Sicer pa si nekateri res močno želijo narod spreti med sabo. Pod pretvezo, da nam preti neverjetna nevarnost v podobi begunskih otrok. Državljanska vojna, juhuhu, je dejal Karel Čapek. In cinično dodal: v imenu ljudstva bomo iztrebili sami sebe… Ostanite še naprej živi. Pa srečno!
Kolumna je bila predstavljena v jutranjem programu televizije Net TV, »Nov dan«