UNESCO svetovni dan filozofije 2022
Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2022, je po dveh letih premora ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru.
Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci Gašper Hrastelj (UNESCO Slovenija), Marjan Šimenc (Pedagoški inštitut) in Friderik Klampfer (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). V debati, ki je sledila, so sodelovali Boris Vezjak (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Danilo Šuster (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Andraž Stožer (Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru) in Maja Vačun (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Po dveh krajših študentskih predstavitvah, pa se je dogodek ob vzpostavitvi Centra za filozofijo za otroke, kritično mišljenje in uporabno filozofijo, zaključil z nagovorom Bojana Borstnerja (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Celoten dogodek je povezoval Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).
Brošura (PDF)
Nekaj utrinkov:
Fotografije: Bojan Borstner in Friderik Klampfer
UNESCO Svetovni dan filozofije, ki je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, bo letos namenjen skupnemu premisleku pojma, ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo. Gre za koncept “kritičnega mišljenja”, ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja. Velikokrat lahko slišimo koga zatrjevati, da “moramo razmišljati kritično, ker so nam pametni tako rekli,” ne da bi pri tem pomislil, da je ravno slepo sklicevanje na avtoritete primer nekritičnosti.
Kaj pa potem je kritično mišljenje in kaj je njegova vrednost? Filozofija nam ponuja kar nekaj metod, s pomočjo katerih lahko postanemo bolj kritični pri naših razmislekih. Gotovo je med prvimi – tudi zgodovinsko gledano – Sokratova dialektika. S pomočjo nje se je ta slavni antični mislec poskušal prebiti do resnice oziroma vsaj do njegovega najboljšega približka, ki je še dosegljiv človeku. To je počel tako, da je trditvam iskal protiprimere in jih s pomočjo njih tako dolgo pilil, da jim ni bilo več možno najti smiselnih izjem. Drugi primer filozofske metode, ki jo lahko imamo za kritično mišljenje, je Descartesov metodični dvom, s pomočjo katerega se je ta novoveški filozof dokopal do slavnega cogito ergo sum – mislim, torej sem -, ki je trditev, v katero ni moč podvomiti, zaradi česar je vedno resnična. Tukaj so seveda še druge metode, od jezikovnih analiz Ludwiga Wittgensteina, do formalnih in neformalnih analiz sklepanja, s katerimi se ukvarja filozofska logika.
Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čemer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju. Težko si namreč predstavljamo uspešnega in zadovoljnega človeka, ki bi bil popolnoma nerazgledan in omejen, medtem ko družbi brez refleksije grozi, da postane krivično enoumje. Ker je pomen kritičnega mišljenja tako velik, je razumljivo, da je zraven filozofije nepogrešljivo tudi širše v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. Posledično se z njim ukvarjajo tudi druge discipline, denimo psihologija, sociologija, pravo ali medicina. Zato si prav v dialogu s slednjimi filozofija v sklopu svojega letošnjega praznika prizadeva za njegov premislek – za kritični premislek kritičnega mišljenja, ki želi poudariti in raziskati:
– različne opredelitve kritičnega mišljenja in njegovo sorodnost z drugimi podobnimi koncepti;
– metode, ki jih smemo smatrati za primere kritičnega mišljenja;
– načine, kako je kritično mišljenje moč negovati;
– pomen le-tega za posameznikov in družbeni razvoj;
– glavne nevarnosti, ki prežijo na kritično refleksijo;
– vpeljevanje metod kritičnega mišljenja v izobraževalne ustanove