Mišljenje

V organizaciji Pedagoškega inštituta je v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom »Čas brezsmiselnosti: mladost med nihilizmom in pragmatizmom«, na kateri so sodelovali: dr. Alenka Gril, Pedagoški inštitut; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Dogodek je povezovala mag. Sabina Autor, Pedagoški...

Ne more biti dvoma, v javnem prostoru današnjega dne filozofija drastično izgublja svoje mesto. Filozofi se večkrat zdijo nepotrebna krama iz zaprašenih omar, potrebna kemičnega čiščenja, njihovo dojemanje sveta preživeto, status v družbi parazitski ter času, misli in družbenim potrebam neprimeren, njihovo mnenje pa, kot že tisočletja, v najboljšem...

Razsvetljenska vizija vzgoje Franca Sušnika Na Gimnaziji Ravne na Koroškem smo v sklopu priprav na eno izmed preteklih šolskih let razpravljali o Pripravi za šolsko leto 1955/1956 ustanovitelja in prvega ravnatelja te šole dr. Franca Sušnika. Iz priprave je mogoče razbrati, da se je soočal s problematiko učnih načrtov,...

Razcep teorije in prakse Delo kritičnih racionalistov, številnih avtorjev iz gibanja za kritično mišljenje in naših reformatorjev pouka v imenu kritičnega mišljenja ima veliko vrednost. Kljub temu ga moramo izpostaviti kritiki, predvsem zato, ker je pretežno teoretski. Dejanski rezultati – kar zadeva poučevanje kritičnega mišljenja – so neznatni. Kritičnih...

Svetovni dan filozofije 2014 V sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, smo 20. novembra 2014 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju«. O postavljeni temi so v razpravi razmišljali filozofi...

Vprašaj filozofa! – vi sprašujete, filozofi odgovarjajo Vprašanje: Ali so filozofi mnenja, da odgovori na vprašanja vedno zahtevajo filozofski odgovor, ali menijo, da ni potrebe po tovrstni hierarhiji? Na primer, ali filozofi menijo, da bi morali imeti več besede kot politiki, politologi in teologi pri odgovoru na vprašanje: “ali...

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev! Danes bomo celotno oddajo posvetili nedavnemu svetovnemu dnevu filozofije. S tem namenom bomo prisluhnili nekaj izbranim prispevkom iz posebne prireditve posvečene dnevu filozofije, ki je 14. novembra pod sloganom »Mišljenje krize – kriza mišljenja« potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Po kratki predstavitveni...

Svetovni dan filozofije 2012 Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru ob svetovnem dnevu filozofije 2012 vabi na 3. mariborski (etapni) filozofski maraton. TOREK, 13.11. 2012 (predavalnica št. 2.12) 15.30-16.30 DANILO ŠUSTER: O (ne)smiselnosti fatalizma 16.30-17.30 NENAD MIŠČEVIĆ: Kletvice in pejorativi – oris teorije z obilo primeri 17.30-17.45 odmor...

Svetovni dan filozofije 2012 14. novembra, ob 13h v Klubu Cankarjevega doma, Ljubljana Ali je kriza povsem izčrpno določena z gospodarskimi pojmi? Ali res ne moremo prestopiti meja mišljenja v nemogočih nasprotjih: več varčevanja proti več rasti, odpovedovanje proti potrošnji, javno proti zasebnemu, svoboda proti enakosti …? Kdo kaj...

V aktualni sezoni Zofijinih ljubimcev vas z nekoliko spremenjenim konceptom in novim uvodnim jinglom kot vedno vabimo na pot spoznavanja. V tokratni ediciji oddaje boste lahko med drugim prisluhnili odlomku posnetka bralne uprizoritve »Hannah Arendt: Mišljenje brez oprijemalne ograje«. Vabljeni k poslušanju.

Bralna uprizoritev Klub KGB, Vojašniški trg 5, sreda, 13. decembra, ob 20. uri Vstop prost Idejna zasnova in priredba: Vlasta Jalušič; prevod: Dušan Rebolj; režija: Rok Vevar; strokovni svetovalec: Aldo Milohnić; berejo: Savina Frangež, Gorazd Kovačič, Andrej Marković, Maja Pan, Dušan Rebolj, Miro Samardžija Produkcija: Mesto žensk in Mirovni...

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...

Platon: Platonova definicija znanja je, da je znanje opravičeno in resnično prepričanje (verjetje). Ugovori zoper to definicijo bi se lahko glasil: znanje ni primerljivo s prepričanjem, tudi ni nobena posebna oblika prepričanja. Descartes: znanje je nekaj bistveno različnega od prepričanja, kajti je gotovo in nedvoumno, prepričanje pa je negotovo...

Človekov um se pretežno ukvarja s samim seboj, tako, da poraja vedno ista vprašanja, v vedno novih oblikah. Vprašanja, ki konstruirajo njegova vedenja, se prej ali slej prepletejo v svet domišljije, v katerem pa spet zdrkne v solipsizem in briljantni naravni egoizem. Veriga človekovih izumov, ki mu skozi tisočletja...