Zakaj demokracija?
Pravica do svobode govora je ena osnovnih postavk demokracije. Je v naših tako imenovanih demokratičnih državah še kaj prostora za izvajanje te neodtujljive pravice? Ali je morda taka garancija utopistični ideal? V letu 2002 so se po teritoriju Italije, kot odziv na pomanjkanje dostopa publike do televizije in kot nasprotovanje oligarhičnim metodam kontrole nad najbolj vplivnim medijem, pričele širiti piratske lokalne televizije.
»Interferenca«, kratki film režiserke Zoe D’Amaro, skozi osebne izkušnje članov »Orfeo TV«, piratske postaje, ki je to gibanje vzpodbudila, raziskuje zanimivo zgodbo o tej svojevrstni »ulični televizijski mreži«.
Transkript
Večina piratskih ladij je bila presenetljivo egalitarnih in demokratičnih. V begu pred avtoritetami, so nekateri od piratov skušali vzpostaviti modele bolj pravične in poštene družbe. Vse to mnogo let pred revolucijami v Ameriki in Franciji.
»Interferenca«
– Poglej me.
Kupi detergent Splendor in…
– Izberi zaboj 1, zaboj 2 ali…
Za državo temelječo na družinskih vrednotah, glasuj za…
– Poglej me.
Nobena sodobna ženska ne more živeti brez Splendorja.
– Kupi…
…ali zaboj 3. Za 500,000 evrov.
– Poglej me.
Za manj davkov glasuj za…
Odloči se…
– Poglej me.
Bla… Bla… Bla…
To je interferenca. To je interferenca…
Ali vidite? Ali deluje?
Ja!
Naš cilj je ustvariti pogoje za…
..dovoliti vsem, da nehajo biti gledalci.
Demokracija ne prikazuje realnosti.
Je eksperiment različnih možnosti.
Na začetku nismo smatrali Orfeo TV za piratsko postajo..
..za televizijsko postajo, ki bi se skriva ali škodovala signalom drugih postaj.
Smatrali smo jo za nelegalno televizijo, ki uporablja »senčne stožce« brez državnega pooblastila.
Ideja je bila oddajati brez da bi povzročali motnje drugim obstoječim signalom.
Kaj je »senčni stožec«? To je območje, kjer ni drugih signalov.
Nastane tam, kjer je ovira, ki ustvari »senco« znotraj obstoječega televizijskega signala.
Da, poznam Orfeo TV, ampak je ne morem gledati. Njen signal seže do tja, 100 metrov naprej.
Televizija je v Italiji vedno bila nadzorovana in razdeljena med politične stranke.
Leta 2001 je to stanje postalo nevzdržno, ko je bil Berlusconi, lastnik večine zasebnih televizijskih omrežij,
založb in filmskih produkcijskih hiš, izvoljen na mesto predsednika vlade.
Junija 2002 se je v tem baru začela zbirati skupina ljudi, da bi ustvarila Orfeo TV,
prvo Ulično televizijsko postajo.
Rojena je prva Ulična televizija.
Ste brez alternative? Preizkusite Telestreet.
Priključite se na zahtevo demokracije.
Orfeo TV oddaja nelegalno, brez uradnih pooblastil,
izvaja civilno nepokorščino na področju komunikacij.
Vsakdo ima pravico do svojega mnenja in izražanja.
Ta pravica vključuje pravico do iskanja, sprejemanja in razglašanja
informacij in idej skozi katerikoli medij, ne glede na meje.
Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Člen 19.
Pravkar bomo vstavili to kaseto; to bo prvo oddajanje Orfeo TV.
Objemimo se. To je objem zločincev, kajne?
Vstavimo kaseto v pravo režo. Takole.
V živo je.
Primerjali bi se lahko z naseljenci na črno t.i. skvoterji.
Ampak raje imam v mislih kmete brez zemlje, ki so zasedali neobdelano zemljo,
v Braziliji ali Italiji v 50-ih.
Če imaš rad prostor, ga zavzemi.
Javni prostor nazaj mestu.
Informacija je osnovna potreba. Osvobodimo jo.
Ko smo ustanovili Orfeo TV, smo ga smatrali za prototip.
Zagotovili smo, da je poceni in učili ljudi kako postaviti Ulično televizijo.
In v nekaj mesecih se je ideja o Orfeo TV razširila
iz severa na jug Italije.
V nekaj mesecih se je rodilo več kot 250 Uličnih televizij.
Eterea – 1. konferenca Ulične televizije, november 2002
Vsaka skupina ljudi, vsako združenje, celo vsak posameznik
lahko ustanovi svojo lastno malo TV postajo, kakor smo jo mi.
Ustvarjanje svoje lastne Ulične televizije je lahka naloga.
In stane manj kot set posode.
To je vsa oprema, ki jo potrebujete:
Rabljena kamera.
UHF oddajnik.
Pol vatna antena.
Razlog zakaj sem začel delati na Orfeo TV, je bilo globoko nezadovoljstvo.
V tistem času je bilo v našem osebnem in družbenem življenju občutiti močno potrebo po komunikaciji.
Narediti televizijski jezik naš in se izražati skozi njega.
Prvo kampanjo, ki smo jo začeli z Orfeo TV, smo poimenovali »Audience Zero« (Občinstvo nič)
Ideja je bila pripeljati ljudi iz hiš, jih prepričati, da nehajo gledati televizijo
in mogoče, namesto tega, ustvarjati svojo lastno.
Televizija je še vedno neka vrsta psihotropne droge.
Ljudje se uspavajo medtem ko gledajo televizijo na svojih kavčih.
Mi smo želeli to prekiniti in narediti nekaj, kar ni povsem televizija,
ne moremo ji reči televizija. Je nekaj drugega.
Vzemi svoj TV, vrzi ga skozi okno, kupi anteno, postavi jo na streho.
Eden od ciljev Orfea je bil vedno dati glas tistim, ki niso nikoli slišani
in povedati zgodbe, ki so ponavadi zamolčane. Govorili smo o urbanih periferijah in priseljencih.
Kot naše glavno sredstvo posredovanja teh zgodb smo izbrali dokumentarni film.
Dokumentirali smo vprašanja kot so špekulacije glede gradenj, integracijske težave in urbana degradacija.
Pred 2500 leti je Periklej definiral demokracijo kot prostor, kjer
niti gram družbene inteligence ne sme iti v izgubo.
To je bila čudovita ideja, ki smo jo, moderni ljudje, izgubili.
Mi definiramo demokracijo kot – ena glava, en glas, stroga pravila in procedure;
kar je zelo formalen in hladen način definiranja demokracije.
Namesto tega, gre Periklej do jedra problema.
Pravi: »Državljani, vsak od vas, mlad ali star, inteligenten ali ne, ima nekaj za povedati.«
»In vsi morate imeti prostor, da poveste, kar imate za povedati.«
Za njega se tu začne demokracija; kjer niti en gram družbene inteligence ne gre v izgubo.
To je najlepši način opisa tega kar bi demokracija lahko bila, kar jih poznam.
Demokracija!
Demokracija!
Demokracija!
Naša zgodba je, v nekaj besedah, dolga zgodba o ljudeh,
ki verjamejo, da je svoboda govora temelj vsake demokracije.
Naša zgodba je zgodba o ljudeh, ki poizkušajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo,
odpirati prostor, kjer bo zagotovljena svoboda informacij in govora.
To je vse.
Odložimo daljinske upravljavce in zgrabimo za videokamere, da bomo…
..vnesli v informacijsko sfero naše vizije, sanje, podobe in ne bomo več samo pasivni opazovalci.
Televizija je instrument demokracije, če ga ljudje uporabljajo in ne le pasivno tolerirajo.
Splača se boriti za pravico biti to kar si
in dati sebe, svoje znanje, svoja čustva na voljo drugim.
Prenehajte pasivno sedeti na kavčih in konzumirati televizijo. Ustvarite jo sami. Naredite jo takšno, kot jo želite.
Tudi ti, ustvari svojo televizijo.
Po nekaj letih aktivnosti je večina televizijskih piratskih ladij utonilo. Orfeo TV se trudi, da bi preživel z odkrivanjem novih obzorij.
Prevedel Dejan Ratej