Argumentacijski kotiček
Najprej majhno opravičilo, današnji kotiček bo zvenel znano: »Na nepluralnost slovenskih medijev nas že leta opozarjajo tudi iz tujine, primer so poročila zunanjega ministrstva ZDA o stanju na področju človekovih pravic v Sloveniji.« (Demokracija, 25. 5. 2006) Vam tale citat kaj pove? Seveda vam. Znate ga skoraj na pamet. Zadnje čase ste ga velikokrat slišali in prepričani ste, da Američane skrbi naša neuravnoteženost. Mar dvomite v njegovo verodostojnost? Ne, saj vam ušesa dobro služijo.
Zgodilo se je, da je avtor besed svoj recital o domnevni zaskrbljenosti glede pluralizma slovenskih medijev ponovil že ob vsaj enem ducatu priložnosti, nazadnje v oddaji Trenja (11. 5. 2006), v Demokraciji (25. 5. 2006) in državnem zboru (25. 5. 2006). Ne bomo se ponavljali, ker se v tem težko kosamo: bralci se bodo spomnili, da smo navedeno zlorabo obravnavali v »Večeru« dne 22. aprila letos. Pokazali smo, ne edini, da se recitator, poslanec Branko Grims, zateče v argumentativno manipulacijo, v selektivno branje poročila ameriškega state departmenta in dekonstekstualizacijo. Trditve v poročilu ne najdemo v podanem kontekstu. Sam deklamirani stavek, ki ga Grims na tiskovkah izrezljanega lepi na steno in se glasi »Mediji v Sloveniji so svobodni, niso pa predstavljali celotnega spektra političnih mnenj«, se prav nasprotno in verjetneje nanaša na očitek o s strani novih oblastnikov spolitiziranih medijih. Na oblastniške ambicije. In tudi če se ne, ameriško poročilo predvsem govori o tistem, kar vam Grims zamolči: o povečanem vplivu vlade na medije, o politizaciji RTV hiše in o zaskrbljujoči samocenzuri novinarjev. Ne, kako se taka ugotovitev ujema z njemu tako všečno in izolirano mislijo, je pozabil komentirati.
Vendarle moramo biti poslancu hvaležni iz propedevtičnih razlogov: s takšno vnemo vedno znova servirani stavek, še zdaleč ne prvi, tipizirano predstavlja nov prepričevalni trik, v latinščini imenovan »ad nauseam«, po naše torej »do bljuvanja«. Postopek je znan, tudi zato, ker je v Sloveniji prava uspešnica: ponavljaj tebi všečen in ustrezajoč X tako dolgo, da bodo ljudje X sprejeli kot resničen že zaradi ponovitev. »Dokler laž ne postane resnica«. Marketing ravnanja je enostaven: če bomo dovolj dolgo sogovorcu ali ljudem vbijali v glavo, da je nekdo skorumpiran, da so izbrisani lopovi in da domnevno Američani zahtevajo uravnoteženost slovenskih medijev, se bo že nekaj prijelo. Ni pomembna resnica, šteje le vaša vztrajnost. Ime trika – do bljuvanja – je nekam optimistično: v normalni situaciji bi morale repeticije laži pripeljati do njega pri naslovniku. Toda Slovencem se ne obrača, imajo dobre želodce, celo ploskajo. In ker je politični humus pravi, lahko pričakujemo nove recitale.