Pravkar smo se vrnili iz mariborskega mestnega središča, kjer smo bankam vrnili nekaj toplega zraka, ki ga sicer same za visoke obresti zaračunavajo nam. Namreč, napihnili smo nekaj belih balonov – belih kontejnerjev zraka – jim s flomastri nadeli manjše ali večje vrednosti, jih odnesli nazaj v banke ter tako odplačali dolg.
Pred tem smo na Trgu Leona Štuklja izvedli nogometno podiranje bančnih kegljev, pri čemer se je izkazalo, da nam kratke podaje po kamnito tlakovanih tleh ne ležijo, malo bolje smo se obnesli pri prenosu igre po zraku. Pravila smo si sproti izmišljevali, uspelo pa nam je zrušiti nekaj bančnih kegljev in zabavati nekaj mimoidočih. Banke nam zaradi teh navideznih uspehov niso šle nič manj na živce, pa tudi obstajati niso nehale.
Zato smo jim po bolj ali manj dobljeni tekmi potrkali na vrata. Za nekatere banke so bila naša sredstva izjemno dobrodošla, saj se na vse kriplje trudijo pridobiti denarce za dokapitalizacijo. Z žogo pod pazduho in belimi nekreditnimi baloni smo se sprehodili do Probanke, Hypo banke, Nove Kreditne banke Maribor, Nove Ljubljanske banke, Poštne banke, Banke Koper in Volksbank. Če smo kakšno izpustil, je to zaradi pozabljivosti, ne pa morda zaradi favoriziranja. Vsekakor smo vse naštete institucije kapitala obravnavali enakovredno in jasno, popolnoma transparentno. In mimogrede opazili, da imamo v Mariboru institucije finančnega kapitala fizično zbrane okoli novega osrednjega mestnega trga. Nekoč so bile okoli osrednjega trga nanizane cerkev, šola, mestna hiša, oštarija in morda gledališče. Oblast pač že dolgo ni več ljudska, če je kdaj sploh bila, sploh pa ni več demokratično izvoljiva, če je sploh kdaj bila.
Reakcije uslužbencev v bankah so bile zmerno spontane, prijetno nervozne, začudene, pravzaprav celo odobravajoče. Uslužbencem na okencih, varnostnikom, bančnim komitentom in celo vodji izpostave ene od bank, smo pojasnili, da ne maramo bank. Sploh pa ne maramo plačevati za njihove dolgove in poslovne neuspehe, da ne maramo njihovega izsiljevanja države, kapitala, ki se na račun ljudi širi in zajeda v planet in neskončnost, velekapitalistov, ki jih moti demokracija, kolikor je je še sploh ostalo. Neki uslužbenki, ki je morda bistroumno pripomnila, da ji banka daje plačo in omogoča preživetje smo pojasnili, da dobiva samo drobtinice in da ji pripada mnogo mnogo več. Kaj pa naj sicer odgovorimo na takšno pripombo?
Če uslužbenka ne bi hitela v dvigalo, bi ji povedali nekaj o časovnih bankah. Torej o sistemu nedenarne menjave dela in uslug znotraj skupnosti ljudi, ki lahko pokrije ali zviša družinski proračun tudi do trideset odstotkov. Sistemu, ki ne potrebuje odtujenih finančnih institucij, katerega zagon ne stane skoraj nič in je praktično preizkušen marsikje na svetu. Več o takšni mariborski pobudi je moč najti na http://www.cbs-mb.si, kjer se ji lahko tudi pridružite.
Ko smo z baloni banke končno dokapitalizirali in nas je, po nekaterih vsekakor pretiranih ocenah, mraz menda že malce načel, smo karneval razpustili. Karneval? Karneval alternativ. Poguglajte (ali kakorkoli pač brskate za informacijami) in se nam naslednjič pridružite… no, pa še namig: http://www.15o.si/index.php/sl/maribor
