Bonbonček 39
»Čarli, išči si penzijo na Finskem«, so bili jezni Butalci. Konec citata. Res jih je razkuril, tale butalski obrambni minister, Louis de Funes. Kaj vse si privošči, penzion pravljičar. Človek gre in ti kar takole izda nacionalne interese. Pa sploh in niti ne prvič. Kupil bi oklepnike od Fincev! A si predstavljate? Od teh savnarjev, ki goli poležavajo v sopari, potem pa se mečejo v sneg. Ejga, samomorilci zmrznjeni, nič čudnega. To je nacionalna sramota. Za butalsko vojsko in butalsko nacionalno substanco. Jemati ji orožje, le kako naj se brani? Naše Butalije ne damo – mi znamo sami izdelovati tanke in oklepnike. Takšne ta prave, dobre, najboljše! Imamo frače, imamo kolesa. Osem njih. Butalci niso pomnili take blamaže. Da oklepnike ne bi delali sami? Kaj takega že dolgo ne. Vse od časov, ko so vojaki množično obiskovali vojaško bolnišnico. Dobili so kilo. Kar vsi povprek! Kako je to mogoče? Komandir jim je ukazal, da v zrak vržejo tank! In Butalci so rekli: rečeno, storjeno. In so jo dobili.
Eto, zdaj pa nova sramota. Nova mentalna kila. In zopet so bili tanki krivi. Kilavi tanki. Oklepniki. Krpani. In patrie. Krpani so naši, pravi simpatični martinčki. Patrie pa niso. Te so tuje. Kaj sploh pomeni patria? Po latinsko domovina? Ja, prava mačeha: tile Finci se pretvarjajo, da so naša mati. Fuj, niso nobena butalska mati. Domovina je ena sama. To je izdaja, vam povemo! Hočemo butalske oklepnike in pika. Čeprav sploh ni jasno, niti najmanj, če imajo lastne tankovske enote. Jasno je le, da ga radi tankajo. Polnijo svoje tanke.
In potem je prišla še ena gnusna diskreditacija. Butalsko podjetje je jasno zanikalo namigovanja, da Valuki, 60 jih uporablja butalska vojska, radi pokajo. Pločevina poči, pomislite. Oklepniku poči oklep, vojak pade ven. In kaj bi oklepnik brez oklepa? Bil bi nič, kot rak brez klešč, ki bil bi ak. In ne rak. Na 30 komadih se je to že zgodilo! Valukov, ponosa butalskega. Izdelka domače pameti. Toda to vendar ni res, so rekli proizvajalci. To je moderna klima naprava! To je dobro za bronhije, lakše se diše in brže se vidi neprijatelja! Eno čisto navadno ogovarjanje, da pokajo oklepi. In to res ne more biti argument proti novim naročilom. Za Krpane. Lahko jih naredimo tudi brez razpok! Zmoremo tudi to. Zato jezni delavci odšli demonstrirati. Protestirati. V belo Ljubljano, v črne Ravne. »Vlada, vaše volitve na pri nas bo povozila Patria!«, so vzklikali hudimano razkurjeno. Konec citata. Še žal vam bo, ker nas nočete. Kriteriji za ocenjevanje najugodnejšega ponudnika so bili tehnična učinkovitost, komercialna učinkovitost ter dolgoročna korist za slovensko gospodarstvo. V obliki protidobav in sodelovanja domače industrije pri nabavi orožja. Toda kaj je to? To niso nobeni kriteriji, pri Svarunu. Pravi kriteriji so srčni, so butalski. A štekate? In sploh ni res, da naj bi bila finska ponudba v vseh elementih ugodnejša od naše, butalsko krpanske. Že mogoče, da v tem primeru tekmujeta dve butalski podjetji, v ozadju obeh pa so tuji strateški lastniki. Ampak da je patria 18% cenejša, boljša, zaposlila bi več Butalcev kot Krpan? Pa kaj? In da so Finci cenejši od Butalcev? Ne, domovina nima cene. Pa še to, da krpan ni krpan, je le avstrijski Pandur, premazan v krpana? Nič hudega, da je le naš, butalski, po imenu! Še ni dovolj argumentov? Da so v podjetju zavrnili ponudbo Fincev, da se Patria sestavlja pri njih, oni pa ne bi? Ja, kako vendar, v našem podjetju pa bomo menda ja šraufali naše oklepnike, ne tuje. Ja, ja, ja. To bi bila še ena sramota za naš butalski narod! Naše je naše. In pika. »Če bomo imeli možnost svojo ponudbo utemeljiti in primerjati s konkurenco, bomo nesporno dokazali, da smo zmagovalci,« so glasno zavpili v poraženem podjetju. Konec citata. Naj prideta resnica in pravica na dan!
Zato so Butalci vztrajali in zahtevali odstop izdajalca Čarlija. Z mesta ministra za butalsko obrambo pa Karl ne namerava oditi, saj za to ne vidi razloga. Saj je že ves čas na begu. Še pomnite, kako je bežal pred novinarji po Brniku! Pri špranji se je izmuznil. Ven padel. Louis de Funes želi tam ostati. Želi ostati minister. S patrio ali brez. Za domovino z penzionisti naprej! Vztrajal bo pri tem, da se nadaljujejo pogajanja, je dodal pomirjujoče. Na vodstvo užaljenega podjetja pa bo apeliral, naj sodelujejo v tem projektu, ki ni le projekt njihove pokrajine, ampak projekt celotne Butalije. Drži? Drži. Kot pribito. Ker domovina je le ena. Le ena je Butalija. Za večno naša.
Tu so si bili vsi edini. Končno! Levi in desni, oklepni in brez okelpa. Ker ko so imeli oklepnikov že dovolj, se je zmehčalo njihovo srce in glava. Na dan sta privreli iskrenost in mehka vsebina. Kot nalašč, da so se Butalci zapodili proti skalci in dobro namerili. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili pravi krpani, jim ni glavca niti malo ni počila.
Citati so vzeti iz poročila o nakupi oklepnikov na spletnem Delu, 19. 6. 2006