Bonbonček 29
Butalci so bili po rednem letnem poročilu ameriškega state departmenta res razkurjeni. Poročilo navaja, da se v Butaliji dogajajo kršitve človekovih pravic, med drugim tudi medijske politične transformacije. Mediji prihajajo pod roke oblastnikom. Vlada se novinarjev boji. Beži pred njimi, si jih podreja, daje v kontrolo. To pa ni dobro za stanje butalske demokracije. Mediji moramo biti neodvisni, avtonomni. Kakšna predrznost, tole poročilo! Predsednik programskega sveta RTV, dr. Stane Granda, je zato ogorčeno zavzdihnil: »Ali hoče Amerika soliti pamet Evropi? Takšna poročila se mi zdijo sicer zelo zabavna, vendar se z Ameriko ne identificiram v nobenem pogledu. Na ameriške ocene, če povem po pravici, ne dam nič.« Konec citata. Jasno, povsem jasno: le zakaj bi se zgledovali po 230 let stari demokraciji! V Butaliji vendar podpiramo Busha in koalicijo voljnih, ko nam to ustreza, drugače pa ne! Enkrat tako, drugič drugače! Kaj ni to lepo, kaj ni to znamenje pluralnega mnenja, ki ga premoremo! Vedno pa se ne moremo strinjati z njimi, z Ameri.
Drugi so bili še bolj osupli in besni. Američani nas ne razumejo, so zapeli. Vse navedbe v poročilu state departmenta so lažne, je bilo spoznanje. In Butalci so prikimali čudoviti strumnosti Zavoda za oživitev civilne družbe. To je »empirično, matematično« dokazljivo, so navrgli. Oni se motijo. Aplavz je bil gromek. Stanje demokracije v Butaliji je odlično. Američani so zavedeni. Nimajo pojma. Nimajo stika z realnostjo. Predaleč so. Nekdo jih šunta. Nekdo, ki nas ne mara, nas tožari in zavaja. »Je to kakšna špijonaža ali obveščevalna služba ali kaj? To je čista ilegala! Stara partijska ilegala!«, so prepričevali Butalce. Konec citata. In ti so prikimali: drugače ne more biti. Beseda je prava, opis situacije tudi. Nekdo v Butaliji nas špeca Amerosom, po starih partijskih principih. In manipulira. Star komunistični kader še obstaja in se bori za preživetje. Tožari in nas črni pri Bushu. To pa ni dobro. To je dokaz, da komunizem še živi. Da mu še ni zadan smrtni udarec. Komunisti so se le poskrili v mišje luknje, v resnici se skrivajo kot iraški banditi v Bagdadu. Po butalskih njivah. Povsod jih je polno. Radi bi nas prikazali kot antidemokrate! Nas, ki smo pravi demokrati! Seveda so bili zariplo besni. Takšnega očitka dolgoletnim borcem za demokracijo res ne bi privoščil najhujši sovražnik! In to delajo nam, ki si trudimo obuditi in oživiti civilno družbo. Zamrlo civilno družbo. Tako imenovano civilno družbo, ki je ni. Razen nas. Nam, ki smo predstavniki Sklada Josipa Jurčiča, pravi borci na novinarsko avtonomijo. To je šlamastika. Tako več ne gre.
Samo poglejte, so dejali. Včasih je bil na čelu programskega sveta RTV hiše bivši komunist. Bivši, pa še komunist po vrhu. Oboje skupaj. Kaj je ta vedel? Nič ni vedel, so dejali. Bil je nek magister. Ampak »njegovi strokovni prispevki niso znani ne nam ne komu drugemu«, so ugotovili. Konec citata. In zdaj? In danes? Bistveno bolje! Na čelu programskega je dr. Granda! Ali ste razumeli? On »pa je seveda doktor!« Konec citata. In nikoli ni bil član nobene politične stranke. A razumete napredek? Vam še ni jasno? Prej magister, zdaj doktor! Pa kaj potem, če pravi, da ga mediji tako zelo ne zanimajo, da bo vedno zvest le zgodovini, svoji stroki. Da ga javna RTV hiša ne pritegne. Pa kaj? Važno je, da naš!
Butalci so lahko le prikimali. Njihova pamet je bila spet premagana. In je gospod iz civilne družbe spomnil, da je izvorni greh že itak ves čas pri novinarjih. Pri njihovih političnih kriterijih o tem, kaj in kako poročati. O teh besedah spet ne boste poročali, je zabrusil zbranim novinarjem. Vedno nas izpuščate! Zato v butnskalci popravljamo napako: poročamo, citiramo! Za vse grehe novinarstva pa je kriv FDV, to se ve, ta valilnica izmišljene stvarnosti: tam »izmišljeno stvarnost naredijo za stvarnost«. Konec citata. To je ne cyber laboratorij. Ena virtualna novinarska praksa. In so za nameček razumniki pojasnili še občestvu, zakaj novi generalni direktor RTV nima kompetenc za vodenje medijske hiše. In da ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Pa so rekli: »vi ne morete za to hišo dobiti idealnega človeka!« Točno tako. Nobody’s perfect. Nihče ni popoln. To pa že ne more biti očitek, če kdo vsega ne zmore. Ampak je dobro, da gospod Guzej obvlada vsaj finance. S programom vodenja hiše ni težav, če ga nima, se bo že priučil. Važno je, da je naš. »No ja, program se da hitro naučiti. Slovenci imamo fast-learning time!« Konec citata. Butalci so lahko le prikimali. Res je, hitro se učimo. Tako hitro, kot kimamo tem, ki to pravijo. Pa kaj, če Guzej nima izkušenj in ne izpolnjuje pogojev iz razpisa, kajti kdo pa jih? In še: pa kaj, če jih nima, se bo hitro naučil, saj je Slovenec! Ti pa se hitro učijo!
Zbombardirani od nepresegljivih in nadvse dragocenih argumentov, ki prepričajo še takšnega skeptika, so Butalci že bili zreli, da položijo svojo težko glavco na skalco. Potrpežljivo jih je čakala, da jo odložijo nanjo. In so vzeli zalet, takoj ko se je zmračilo. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. Ker so bili Butalci in trde glave, se niso prav nič utrudili.
(citati povzeti iz Mladine, 10. 4. 2006, str. 27)