»Všeč mi je, če imajo velike črke, če so zanimive in če imajo zaplet,« pove ta mala, ko jo vprašam, kaj ji je všeč pri knjigah. A potem tudi svoje najljubše, trenutno je to Pošastna varuška, ne vzame v roke. Kdaj jo boš prebrala, jo vprašam? »Enkrat.«
Ko sem bila otrok, sem vse dneve brala. Najraje sem se zavlekla v svoj gugalni stol, spodvila noge, si v naročje posadila veliko plastično akto, za katero sem skrila svojo najljubšo knjigo – takrat je bila paleta zelo pestra, pod akto se je lahko skrivala knjiga Drevo raste v Brooklynu ali pa Mistralova hči – in mami mrtvohladno zatrjevala, da se učim matematiko. Včasih je nasedla.