Mariborsko gostovanje dveh fuk mojstrov, ona je Hally Thomas, on je Marcello Bravo, ni ostalo neopaženo. Kot beremo v Večeru, se je v Štuku nagnetlo 800 ljudi, kar je več kot na drugem predavanju Dalajlame pred tednom dni. Le da vsi niso mogli v dvorano. Razlog: oralno zadovoljevanje v živo. Če ste stvar zamudili, nikar ne spreglejte 21. aprila, ko bodo na istem mestu v živo snemali porno film. Sicer pa, če beležnice ni blizu, berite Večer.
Imate kaj proti oralnemu seksu? Verjetno ne. Težava nosi naslov »kulturni dogodki v Mariboru«. V ŠOUM-u so prepričani, da je to kultura, zaradi česar jo ponujajo na svojem bogatem meniju kulturnih prireditev. V Večeru so prepričani, da je to dogodek, vreden posebne pozornosti in najave. V stilu njihove posebne edicije Vroči kaj, za katero nesramežljivo delajo razkrečeno reklamo tukaj. Kako so se odzvali v Večeru? Z dolžno pozornostjo. Najprej z najavo dogodka, potem s prvo serijo fotk, potem z drugo, potem s tretjo, potem s četrto, potem s peto. Za orgazmični vrhunec pa še celostranska reportaža.
Zgodbe niti ne bi vlekel na plano, če ne bi pred nekaj meseci nekam preroško pisal o istem – kako med kulturnimi dogodki, vrednimi pozornosti v medijih in sicer, zmaguje seksoslovje. (Da ne bo nesporazuma, seks je v redu, pivo tudi, ampak obstaja še nekaj takšnega kot duhovna hrana.) Že res, da česa takšnega ne najdete v drugih slovenskih dnevnikih (morebiti v Slovenskih novicah?), ampak to verjetno dokazuje zgolj slovensko zaplankanost in hkrati štajersko superiorno razposajenost, vredno razkazovanja.
Zdaj se bom s to primerjavo rahlo ponavljal. Če želite prodreti z najavo za svoj dogodek v Večer, boste morali v Prireditvenem vodniku odšteti okoli 50 evrov na mesec. Če ponujate oralni seks, so vam Večerova nebesa hvaležno odprta. O kulturniških ambicijah ŠOUM-a in neverjetni seksualni neizobraženosti (ki to verjetno ni) pri študentih ne bi razglabljal, ker poglavitne težave v tem ne vidim. Nekdo pač spretno trži običajen seks pri naivnih in radovednih. Nič več, verjetno. Vredne razčlembe pa so poti in primerjave v medijski pozornosti.
Namreč če morate odšteti 50 evrov za najavo kulturnega dogodka, vam to seveda še ne jamči kakšne posebne pozornosti časopisa. Pri oralnem seksu je to drugače, kot smo ravnokar evidentirali. V celotranski reportaži se novinarka niti za hip ni pomudila pri kakšnem moralnem problemu ali drugačni dilemi. Hladnokrvno je opisala dogodek in ostala v okvirih tistega »včeraj zvečer smo posneli v mestu«. Na koncu je sicer omenila prihod policije, ker so v dvorani menda bile tudi mladoletne osebe. A tudi to dejstvo ni posebna zadrega, ker lahko mladoletni za 1 evro kupijo Večer, za kakšen evro več dobijo Vroči kaj, sploh zastonj pa jih čaka omenjeni Večerov blog Vročega kaja.
Kaj potemtakem še sploh ostane naivnim humanistom Zofijinega kova? Logično, vsi skupaj so pač slabi ljubimci. Stokanje ne bo pomagalo. Če želijo prepoznaven kulturen dogodek, bodo morali spustiti hlače in se postaviti na enega od vogalov Večerove hiše.