Pričujoča knjiga beleži dogajanja, povezana z delovanjem skrajne desnice v Sloveniji predvsem po letu 2020. Kdor bo razumel njeno dinamiko in ideološko podstat razmaha skrajnih idej, bo zanesljivo tudi lažje dojel, zakaj se slovenska politika v pomembnem delu radikalizira – seveda ni edina v Evropi in to poteka v sozvočju s političnimi spremembami drugod po svetu, a v več kot očitni odvisnosti od njih. Tako kot skrajna desnica maršira in postaja mainstreamovska, se podobno odvija tudi radikalizacija dela etablirane politike v Sloveniji, in sicer v neposredni odvisnosti od nje.
Skrajni desničarji pri nas so znotraj svojih skupin v preteklosti nasprotovali predvsem liberalnim družbenim vrednotam ter manjšinam, kot so Romi, priseljenci, zlasti s področja bivše Jugoslavije, in LGBTIQ+ skupnosti. Njihova prepričanja so bila največkrat izrazito nacionalistična, ultrakonservativna in reakcionarna, po letu 2015 pa je opazen porast novih skrajno desnih skupin, ki so se okrepile z agendo antimigranstva, kar je očitna posledica evropskih migracijskih tokov v tistem času, pa tudi neonacističnega antisemitizma in odkritega rasizma, še zlasti belega supremacizma.
Skupine in subkulture, ki jih uvrščamo med skrajno desne, praviloma delujejo v zaprtih krogih, nedostopnih širši javnosti, vendar lahko v zadnjih letih zaznamo spremembo agende v smeri bolj eksplicitnega javnega delovanja in iskanja širše podpore v obliki organiziranja ekscesnih dogodkov. V ta namen se vse pogosteje promovirajo ne le kot radikalne, temveč kot družbeno sprejemljive za širše množice, zaradi česar so močno spremenile svojo komunikacijo in jo naredile prijaznejšo ter sprejemljivejšo. Več kot očitno so pri tem opogumljene tudi z delovanjem etabliranih strank ali celo, kot se občasno dogaja v Sloveniji, z oblastjo, s katero obstajajo ideološke in celo personalne povezave.
V tej knjigi ne obravnavam zgodovinske kronologije nastanka ekstremističnih skupin. Omenim naj nastanek neonacističnih skupin Blood & Honour (B & H), Headhunters Domžale (slovenska različica Combat 18), Slovenski radikali in Avtonomni nacionalisti Slovenije okoli leta 2010 in kasneje, ki so sledili skinheadom in neonacistom. Takoj zatem so omembe vredni Tukaj je Slovenija in Radikalna Ljubljana, ki so jima sledili slovenski identitarci pod imenom Generacija identitete, še zlasti okoli volitev 2018 in kasneje. V tem času se je pojavilo tudi gibanje Narodni blok. Leta 2020 smo zaznali nastop Rumenih jopičev, ki so stopili na sceno junija tega leta v času Janševe vlade, da bi nevtralizirali množične ulične proteste zoper njegovo oblast.
Moji zbrani komentarji na tem mestu so nastajali sproti in bili objavljeni na strani In media res; večkrat so utemeljeni na analizi in tudi graji medijskih poročil, vendar želijo biti tudi mimo tega zgolj v pomoč nekomu, ki se bo šele lotil sistematične analize in raziskave vzpona desničarskih idej v slovenskem prostoru. Na začetek sem dodal nekaj zapisov, ki segajo pred leto 2020, le zaradi konteksta, in čeprav so bili čisto vsi sproti pošiljani novinarjem, niso bili uspešni in niso pritegnili nobene pozornosti. Precej nenavadno je tudi, da o skrajni desnici pri nas ni mogoče najti veliko študij ali raziskav doma, zato ostaja eno redkih del s tega področja magisterij The Far Right in Slovenia, ki ga je napisala Lucie Chládková že oddaljenega leta 2014 in obranila na Masarykovi univerzi na Češkem. Zakaj se bolj poglobljene študije doslej niso spisale, je intrigantno vprašanje, ki po mojem mnenju prej zadeva specifiko nerazvitega stanja družboslovnih raziskav in znanosti v državi, namenjenih domačim fenomenom.
Knjigo, ki ima 609 strani, si lahko brezplačno snamete tukaj: Skrajna desnica v Sloveniji (pdf format)
Skrajna desnica v Sloveniji: razvoj ekstremističnih gibanj po letu 2020