»Podobe zadnjega tedna so v marsikom spodbudile dodatno serijo analogij s polpreteklimi dogodki v nekdanji Jugoslaviji ter s starejšimi dogodki v Evropi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar je “mišljenje” z analogijami zgolj slab nadomestek za resno premišljevanje tega, kar se nam dejansko dogaja, oziroma tega, kar počnemo (ko delujemo v političnem smislu). Tudi če lahko služi hitri in hipni mobilizaciji, še vedno ostane zgolj nadomestek, ki ne more voditi premisleka neke resne platforme delovanja. Lahko se še tako slepimo, toda “begunski problem” danes nikakor ni (samo) rezultat vojn in nasilja, pri čemer vztraja del humanitarnega diskurza, niti ni znak razrednega boja v neki “zadnji” fazi kapitalizma, kot bi radi videli nekateri levičarji. Zato naša trenutna težava ni samo v tem, da je politična in etična odgovornost izgubljena v breznu nerazsodnosti. Morda je še huje to, da so premislek na levi strani spektra nadomestile preproste analogije. Postali smo ujetniki kategorij, ki v okviru nove forme globalne vladavine služijo le še kot (šibki) mobilizacijski protislogani (ki se jih otepajo celo tisti teoretiki, ki so pri njih še nedavno vztrajali). Ne drvimo namreč niti v “fašizem” niti nismo v zadnjem stadiju kapitalizma, pač pa se potapljamo v brezno, v katerem postaja “vse mogoče”, to pa je brezno nepredstavljivega. Dogodki nam nedvoumno kažejo na nujnost premisleka sedanjosti brez enostavnih analogij: ne samo premisleka tega, “proti čemu” se borimo, ampak tudi tistega “za kaj”.« Dr. Vlasta Jalušič v Večerovi kolumni z naslovom »Za kaj se borimo?«
Če okrožnice še ne prejemate pa bi si to želeli, se nanjo lahko prijavite. Za prijavo lahko uporabite tudi obrazec na naslovni strani spletne strani zofijini.net. Veseli bomo vaših komentarjev in nasvetov kako okrožnico še izboljšati, kot tudi drugih morebitnih odzivov.
Povezava do okrožnice za marec 2016: http://eepurl.com/bSXj4X