Spartak, 1. in 2. dejanje
Letos 1. maja je minilo natanko 30 let od smrti Arama Khachaturiana, sovjetsko armenskega skladatelja, čigar glasbeno delo je bilo pod močnim vplivom komunističnega režima in armenske ljudske glasbe. V ta namen bomo v današnji in prihodnji oddaji prisluhnili njegovemu najznamenitejšemu scenskemu glasbenemu delu, baletu »Spartak«.
Khachaturian se je leta 1903 rodil revnim armenskim staršem v Gruziji. V otroštvu je bil očaran nad glasbo, vendar se z njo ni ukvarjal vse do naključne poti v Moskvo, kjer so ga leta 1921 sprejeli na Gnesin Inštitut, kjer je najprej študiral čelo, od leta 1925 pa še kompozicijo. Leta 1929 se je preselil na Moskovski konservatorij, kjer je študiral pod vodstvom Nikolaija Myaskovskega. Po uspešni glasbeni karieri tako v domovini kot tujini, je v petdesetih postal profesor na državni glasbeni šoli in na moskovskem pedagoškem inštitutu.
Khachaturian je veliko glasbe napisal za violino, čelo in klavir. Med njegova najbolj odmevna dela pa sodijo koncertne rapsodije, tri simfonije in dva epopejna baleta – že omenjeni Spartak in Gayane. Slednji je najbolj znan po svojem znamenitem zaključnem dejanju z naslovom »Sabre Dance«, ki ga lahko trenutno poslušamo v podlagi. Intenzivno je pisal tudi za gledališče in film. Številne njegove partiture še danes pogosto slišimo v filmih. Z namenom obogatitve vizualne izkušnje se je njegove glasbe med drugimi posluževal tudi veliki Stanley Kubrick, ki je v svoji znameniti »2001: A Space Odyssey« uporabil del baleta Gayane. V svojih filmih pa njegovo glasbo uporabljata tudi brata Coen, kot je primer v filmu »The Hudsucker Proxy«. Med novejše zlorabe njegove glasbene zapuščine pa recimo lahko uvrstimo uporabo drugega dejanja baleta Spartak v aktualnem ameriškem risanem filmu »Ice Age: The Meltdown«. Ob vsem tem pa je bil Khachaturian tudi avtor himne sovjetske socialistične republike Armenije.
To priča tudi o tem, da je bil navdušen komunist. Leta 1920, ko so Armenijo razglasili za Sovjetsko republiko, se je pridružil kulturnemu propagandnemu vlaku, ki je potoval po deželi. Komunistični partiji se je pridružil leta 1943. Njegovi komunistični ideali skupaj z njegovim armenskim nacionalizmom so v njegovem glasbenem delu več kot očitni, še posebej pa je to izrazito v baletu Gayane in v njegovi Drugi simfoniji. Simfonična poema, ki jo je kasneje poimenoval Tretja simfonija je bila tista, ki mu je prislužila gnev partije in ki je vsaj začasno končala obdobje sožitja med državo in skladateljem. Ironično jo je Khachaturian napisal kot posvetilo komunizmu. Andrei Zhdanov sekretar Komunističnega centralnega komiteja je leta 1948 izdal tako imenovani »Zhdanov dekret«, ki je obsodil skladatelje Shostakovicha, Prokofjeva in Khachaturiana kot formaliste in s tem za partijo nezaželene. Vsi trije skladatelji so se morali javno opravičiti. Ti trije skladatelji so kasneje postali znani kot »Titani sovjetske glasbe« in so uživali svetovno slavo kot vodilni skladatelji dvajsetega stoletja.
Khachaturian je umrl 1. maja leta 1978 v Moskvi malo po svojem 75 rojstnem dnevu. Pokopan je v Erevanu v Armeniji skupaj z ostalimi velikimi armenskimi umetniki. Leta 1998 so ga počastili z bankovcem z njegovo podobo.
Balet »Spartacus« ali »Spartak« spremlja dobro znano zgodbo glavnega junaka slavne vstaje sužnjev v antičnem Rimu, zgodovinskih dejstev pa se drži le površno. Balet je nastal leta 1954, takoj po svoji premieri leta 1956 v Moskvi pa je bil razglašen za mojstrovino. »Spartak« ostaja eno Khachaturianovih najbolj znanih in najpogosteje uprizarjanih del.
V prvem dejanju baleta spremljamo rimskega konzula Crassusa, ki se po osvajalnem pohodu slavnostno vrne v Rim. Med njegovimi ujetniki je tudi Tračanski kralj Spartak in njegova žena Phrygia. Spartak se poslovi od svoje žene, ki jo odpeljejo v Crassusov harem. Da bi zabaval gospodarja, pošljejo Spartaka v ring na gladiatorski boj, v katerem je prisiljen ubiti svojega bližnjega prijatelja. Zgrožen nad smrtjo prijatelja pozove svoje sojetnike k vstaji.
Drugo dejanje se začne z Crassusovim slavjem. Crassus zabava Rimske Patricije s potratno zabavo, ki vključuje boje gladiatorjev in dekadentno seksualno orgijo, ki jo prekine Spartak in njegovi možje, ki osvobodijo zasužnjene žene vključno z njegov ženo Phrygio. V paniki Crassus in njegovi gostje pobegnejo, a se zaobljubijo maščevanju. Sužnji in oba ljubimca med tem slavijo svoj ponovno pridobljeno svobodo.
Želimo vam prijetno poslušanje. V oddaji Glasbeni ciklon pa se ponovno slišimo ob tednu osorej, ko bomo prisluhnili še tretjemu dejanju baleta Spartak. Srečno!
AVIZO