Avizo
Prejšnjo sredo smo Zofijini ljubimci v navezi s Študensko založbo iz Ljubljane v galeriji Medija Nox pripravili pogovor z naslovom: »Žgoča politična prihodnost Evrope«, ob priložnosti prevoda knjige Larrya Siedentopa »Demokracija v Evropi«.
Danes se bomo v zvočnem posnetku spomnili nekaterih poudarkov iz tega pogovora in podali nekaj razmišljanj o tej, za Slovenijo vsekakor zelo aktualni temi.
Navsezadnje bo s 1. majem tudi Slovenija postala enakopravna članica Evropske skupnosti in bo ob številnih drugih spremembah morala določeno odgovornost prenesti tudi na vprašanja, ki ne zadevajo le njenega majhnega z visokimi ograjami varovanega vrtička.
Duhovi nove Evrope ste za naslednjo uro vabljeni napeti svoja ušesa!
Muska: Silicon Soul – Right on 3.13
Larry Siedentop, profesor politične teorije v Oxfordu, se v svoji knjigi »Demokracija v Evropi« dotika žgočega vprašanja politične prihodnosti združene Evrope: se bo ta ob preoblikovanju spremenila iz konfederacije v federacijo? Kako bo Evropa ohranila politično kulturo posameznih članic in kaj se obeta njenim demokratičnim tradicijam, kašno gonilo povezovanja so vera, ideološke iztočnice in kulture posameznih članic? Bo v njej prevladala unitarna vizija v skladu z zahtevami centralizirane francoske politične kulture (z oblikami imperija), ali mogoče pluralistična vizija po ameriškem vzoru? Teh in podobnih Siedentopovih dilem sta se v pogovoru dotaknila tudi oba sogovornika.
Pogovor, ki ga je vodila Eva Ferlež, je potekal z magistrom Vinkom Ošlakom, filozofom, literatom, publicistom in katoliškim aktivistom iz Celovca, in doktorjem Andrejem Fištravcem, uglednim sociologom in docentom na oddelku za sociologijo Pedagoške fakultete v Mariboru.
Muska: The Source & Candi Staton – You Got The Love 3.31
Knjiga Demokracija v Evropi (Democracy in Europe) je izšla leta 2000 in nemudoma postala evropska uspešnica. Že z naslovom spominja na slovito Tocquevillovo delo Demokracija v Ameriki. Knjiga govori v jeziku provokacije. Njen glavni namen je sprožiti razpravo o glavnih vprašanjih evropskega združevanja. Predstavlja rokavico, vrženo v evropski polis. Kritično razčlenjuje proces evropskega političnega združevanja in se pri tem naslanja na nekatere temeljne Tocquevillove misli. Njena osrednja teza je, da mora Evropa v okviru razmisleka o vseevropski ustavi oblikovati novo in svojsko politično obliko, ki bo izhajala iz vrednot demokratične in svobodne družbene ureditve. Zagovarja tezo liberalnega konstitucionalizma o potrebnosti pisane evropske ustave in o nujnosti čim večjega političnega konsenza. Siedentop prodorno analiza, katera od najvplivnejših oblik evropskih držav (Francija, Nemčija in Velika Britanija) lahko najmočneje vpliva na razvoj Evrope. Jasno izpostavlja nalogo oblikovanja novega odprtega političnega razreda v celotni Evropi. Avtor razširi svojo kritiko tudi na področje globalne ekonomije in razmerja do ZDA. Glede identitete Evrope opozarja na zgodovinsko vlogo krščanstva in pomen krščanskih vrednot. Evropa se nahaja v stanju krize, ki se kaže kot kriza liberalne demokracije in kriza njene identitete. Poudarja vrednoto politične zmernosti in potrebo po federalni ureditvi Evrope, hkrati pa ugotavlja, da Evropa na tako ureditev še ni pripravljena.
»V sporu sta viziji, ki bi ju lahko imenovali unitarna in pluralistična vizija. … Unitarna vizija Evrope korenini v centralizirani naravi francoske države in politične kulture, ki je z njo povezana. … Francozi ne morejo razumeti, da njihov unitarni pristop vzbuja strahove pred imperijem, spomine na vsiljeno enotnost, ki jo želijo mnogi Evropejci postaviti trdno v preteklost. … Nasprotno pa pluralistična vizija Evrope sugerira, da naj bi se Evropa gibala od konfederacije k federaciji, toda samo počasi. In tudi ne zahteva, da bi bil izid karkoli podobnega federalizmu po ameriškem vzoru. Evropa lahko in mora najti svojo lastno politično obliko, nekaj, kar lahko razširi pomen tega, kar se je prej opisovalo kot »federalno«.
Muska: Primal Scream – Swastica 3.57
Napovedujemo nove projekcije dokumentarnega video filma Tiha smrt, našega prispevka k reševanju problematike odpadkov v Sloveniji.
Danes v sredo 3.3. ob 21 uri bo film mogoče videti v Ljubljani in sicer v Menzi pri koritu, ki jo najdete v sklopu kompleksa Metelkova mesto.
Jutri v četrtek 4.3. ob 20 uri bo film prikazan v dvorani Gustav v Mariboru.
Vsi tisti, ki bi vas ta problematika utegnila zanimati, ali pa tudi, če nimate kaj pametnejšega početi, ste vljudno vabljeni!
Nenazadnje velja, v skladu z aktualno temo današnje oddaje poudarek, da bo ravno problematika okolja z vstopom Slovenije v Evrosko skupnost, ena tistih, ki jo bomo morali mladi, zavoljo številnih preteklih in še vedno pretečih napak preteklosti, še dolgo v prihodnost nositi na svojih plečih. Toda, da ne dopustimo novih, se moramo teh starih napak najprej zavesti, kar je eden glavnih namenov tega dokumentarnega video prispevka.
Muska: Meloween – The King 4.09
Muska: Ella Fitzgerald – Wait Till You See Her 1.29
Muska: Vikter Duplaix – Together 1.56
O demokraciji v Ameriki se je glasil naslov knjige francoza in evropejca Alexisa de Tocquevillea iz sredine 19 stoletja, do danes je ta knjiga ena od klasik politične literature. Sijajen poznavalec tega francoza je tudi Larry Siedentop. Naslov njegovega novega dela Demokracija v Evropi je zaradi tega dejstva zavestna besedna igra v relaciji na omenjeno. Knjiga temelji na natančnem opazovanju situacije in ostrem analitičnem umu avtorja. A v nasprotju z svojim velikim predhodnikom, ki se je posvečal predvsem hvaljenju in slavljenju moči ameriške demokracije, se njegova knjiga osredotoča predvsem na slabosti evropske demokracije. Po Siedentopu so te slabosti predvsem preobsežna birokracija, izvršna oblast z preveč moči in pomankljiva politična legitimacija.
Enega glavnih problemov združene Evrope vidi v ekonomiji. Vpričo skupnega trga in skupne valute evra naj bi bila evropska integracija dovršeno dejstvo, po drugi strani pa je ostala politično popolnoma negotova.
»Zaradi tega je neizogibna debata o trenutnem stanju ureditve Evrope. Tovrstna izmenjava mnenj terja, da se cilje evropske integracije dodela, da se postavi meje v katerih bo takšno integracijo mogoče spoštovati in vzpostaviti instrumente, s katerimi bo mogoče faktorje moči in institucije evropskih narodov pripraviti do tega, da bodo primerno odgovorni.«
Jürgen Habermas je ob napovedi angleškega originala na vprašanje »Zakaj potrebuje Evropa nekakšno ureditev?« odgovoril, da Siedentop ni ravno zadel, ko je opozoril na pomankanje navdahnjene debate o stanju evropske ureditve, ki bi nagovarjala čud in imaginacijo evropskih narodov. Evropska situacija se ne more primerjati z situacijo ameriških federalistov.
Siedentop odgovarja, da je le skozi takšno odprto pretresanje teh vprašanj mogoče, da bodo narodi Evrope ponovno pridobili svoj delež vplivanja na lastno usodo. Vpričo prevelike oblasti, ki jo posedujejo izvršilni organi Evropske skupnosti, brez prave demokratične legitimizacije s strani nacionalnih držav, zadane ta zahteva dejansko v samo jedro dandanašnjega vprašanja evropske demokracije.
V okvirih te nastajajoče debate pa ne gre za to, da bi iznašli nekaj povsem novega. Nasprotno, izziv obstoji ravno v tem, kot je pravilno ugotovil že Habermas:
“da velike pridobitve nacionalnih držav ohranimo tudi v formatu, ki presega nacionalne meje”.
Za takšno diskusijo najde Siedentop številne tehtne in premišljevanja vredne argumente.
»Vprašanje, ki ga ta knjiga preučuje, je: če in kako se lahko proces evropske integracije izogne slabitvi demokratičnih političnih kultur tam, kjer te že obstajajo – se pravi v državah članicah…
…Mislim, da je to veliko vprašanje našega časa.«
Knjigo je za slovensko tržišče v sklopu zbirke Claritas izdala Študenska založba iz Ljubljane.
A je lahko Evropski um – ali vsaj njegova najbolj dragocena vsebina – popolnoma kaotičen? Morajo biti takšni fenomeni kot so demokracija, izkoriščanje planeta in vsesplošna širitev tehnologije, vsak od katerih po malem izvira iz Evrope, razumljeni kot popolna določitev usode?
Ali imamo kaj svobode napram tej grozeči usodi?
Mogoče usodo, medtem ko iščemo svobodo, ponovno ustvarimo. Da bi svobodo lahko našli moramo za trenutek opustiti posploševanja in pluralizme in misliti mišljenje posamezno, v njenem boju za življenje vsakega posameznika napram njegovemu življenju v družbi.
Z temi besedami Paula Valérya o Krizi evropskega duha, Zofijini zaključujemo današnjo oddajo in vas pred sprejemnike ponovno vabimo ob tednu osorej.
Z evropskimi demokratičnimi ideali smo vas preteklo uro pitali…