9. 6. 2014

Mihail Bakunin: Raje anarhist kot pa akademik

Pred dnevi je minilo 200 let, odkar se je rodil Mihail Aleksandrovič Bakunin, znani ruski revolucionar, ki velja za očeta sodobnega anarhizma in tudi enega izmed prvih snovalcev samoupravljanja. Slovenija je videti kot pravo gojišče političnih strank, tudi takšnih prav fantazijskih, toda ena le ne more nastati, tudi če bi bile volitve vsako leto. Katera je torej ta »nemogoča« politična stranka? Anarhistična, seveda, vsaj če bi se držala temeljnega anarhističnega načela: državo je treba ukiniti. To načelo je namreč edino, ki je raznim oblikam anarhizma skupno. Filozofske enciklopedije poznajo dve veliki distinkciji anarhističnih smeri: ena razlikuje med »klasično« ali socialistično šolo, ki zavrača privatno lastnino (to je zlasti Kropotkinov »komunistični« anarhizem), in »individualistično« ali libertarno tradicijo, ki zagovarja svobodni trg kot model družbe (najradikalnejši predstavnik je Max Stirner s svojim egoističnim posameznikom); druga distinkcija pa razlikuje med »starim« anarhizmom (tako v njegovi klasični kot individualistični tradiciji), ki se je pojavil sredi 19. stoletja, in »novim« anarhizmom, ki se je razvil po 2. svetovni vojni.