9. 2. 2018

Maribor in desnica. Skrajna

Kaj imata skupnega francosko pristaniško mesto Calais in Maribor? Na prvi pogled ne prav veliko. Ne geografske pozicije ne zgodovinskih mejnikov ne števila begunk in beguncev. Medtem ko slednje v Mariboru komajda preštejemo na prste dveh rok, jih je v Calaisu nekaj več, saj predstavlja odskočno točko za ljudi, ki bi radi boljše življenje našli v Veliki Britaniji, a še zmeraj ne zelo veliko. Ne, Mariboru in Calaisu je skupno to, da sta oba nekoč veljala za ekonomsko varni mesti z razvitimi posameznimi vejami gospodarstva, ki so bile sčasoma uničene in so za seboj pustile prazne tovarne, priče nekega drugega časa. Skupna jima je realnost kapitalizma in vse, kar pride zraven. Visoka brezposelnost, deložacije, socialne stiske, populistična politika in porast skrajne desnice. V Calaisu fašistične in neonacistične skupine na dnevni ravni protestirajo proti prisotnosti migrantov v mestu. Najbolj glasno je gibanje identitarcev, ki se je začelo krepiti leta 2012 v francoskem Poitiersu in zase trdi, da ni ne levo in ne desno, ampak se sklicuje na tradicijo in poreklo. V svoje vrste skozi sodobno popkulturno podobo in revolucionarne krilatice priteguje predvsem mlade ljudi in jih poziva k ohranitvi “etnokulturne identitete”. Del omenjenega gibanja je tudi Generacija identitete, ki je ena izmed fašističnih skupin, prisotnih v Mariboru. Za zdaj so najbolj vidne posledice njihovih aktivnosti nalepke, ki na uličnih svetilkah in drugih površinah v mestu pozivajo k nestrpnosti do islamske vere, LGBTQ in protifašističnim skupinam. A jih ne smemo podcenjevati, kajti novodobne skrajnodesničarske skupine so izredno iznajdljive, kar se kaže tudi v diskurzu, ki ga vpeljujejo.