Argumentacijski kotiček
Vrstice, ki jih prebirate, nastajajo 8. marca 2006. Ali takšno dejstvo koga žali? Nekateri skorajda mislijo, da je tako. Prejšnji dan (včeraj, iz današnje perspektive) se je v državnem zboru odvijala prva obravnava zakona o varstvu javnega reda in miru. Slabe zakone pričakovano spremlja abotna argumentacija, a iz pušeljca izberimo še posebej dragoceno cvetlico. Med prekrški zoper javni red in mir predlog omenja vsiljivo beračenje, nespodobno in drzno vedenje. Med splošnimi očitki, da določa preveč prekrškov, da jih preslabo definira in da daje policiji preveč pristojnosti, je bil tudi tisti o vsiljivem ponujanju spolnih uslug na javnem mestu. Razprava o tem, kaj da so prostitutke (mar nismo pri nas tega dekriminalizirali?) in katere situacije so tiste, v katerih so te v prekršku, se je zavlekla tudi v kratko večerno televizijsko soočenje med poslancema LDS Pavletom Gantarjem in poslanko NSi Mojco Kucler Dolinar. Na povpraševanje novinarja je slednja posegla po zares nenavadni razlagi: »Rada bi rekla, da je temo prostitucije neprimerno odpirati na večer pred dnevom žena, predvsem pa gre za preveč občutljivo temo, da bi lahko neke zaključke delali v tej oddaji.« (RTV SLO, Odmevi, 7. 3. 2006)
Ustavimo se pri prvem delu. Poslanka NSi vodi prepričanje, da obstajajo nepisana pravila o tem, kdaj se o kateri stvari smemo pogovarjati in kdaj ne. Navidezno se zdi, da sledimo nekakšnemu ravnanju iz bontona: o stvari X se ni primerno pogovarjati ob času T. Zveni kredibilno: le kdo med nami še ni plačal računa temu spoznanju in izpadel kot navaden grobijan? Vendarle navedimo razloge, ki podpirajo naš sum, da Mojce Kucler Dolinar ni vodila skrb za bontonsko vedenje: če se oseba na predvečer dneva žena ne želi pogovarjati o temi prostitucije, zakaj se je potem o njej tisti dan skupaj z njo odvijala razprava v državnem zboru? Ob katerem času na dan 7. marca po lepih manirah postanemo nedostojni? Drugič: zakaj je poslanka sploh pristala in odšla na pogovor o menda nedostojni temi ob nedostojnem času? In tretjič: zakaj bi razprava o prostitutkah sploh bila neprimerna tema na dan žena? Vsi o ženah (ali ženskah) vendarle nimamo tako slabega mnenja! Razlaga o bontonu se tako ne zdi preveč prepričljiva; prej nas prepriča tista, po kateri je bil to poslankin neobičajen poskus, da se izmakne z razlogi podprti debati. Imenujmo takšno redko prakso sklicevanje na bonton (ali še bolje: času neprimerno nebontonsko ravnanje) in ga definirajmo kot tisto, pri katerem se želimo izogniti odgovorom na ta način, da se v njem neupravičeno zatekamo v tako obliko čustva.
In še post scriptum: ker so te vrstice nastale 8. marca, to še ne pomeni, da smo se do spoštovane poslanke kot žene ali ženske vedli ali želeli vesti nedostojno.