Argumentacijski kotiček
Bi pedofile kastrirali in jim sekali ude? V novih časih Slovenci resno razpravljajo tudi o tem. Manca Zver, v prostem času voditeljica oddaje na TV Paprika in ministrova hči, je uspela razburkati slovensko javnost s svojim sogovorcem, poslancem SNS Zmagom Jelinčičem, in vneto prikimavala njegovim idejam o kastraciji in pohabljanju, pa tudi stigmatizaciji njihovega čela s črko P. Sama bi jih skupinsko fizično pretepla. Kasneje je lepotica in Zver svoje mnenje malce omilila, češ da je bila jezna in z mislimi pri zlorabljenih otrocih. A takoj zatem zatrdila, da ga ni spremenila – pedofilom ne smemo priznati človekovih pravic, je skupaj z drugimi lepotičkami odločno dodala na odmevni tiskovni konferenci.
Tema je odprla za naše kraje še zmerom nedorečeno vprašanje sovražnega govora, a tudi spolnih zlorab. Tisti, ki vidijo predvsem drugo, o prvem nočejo niti slišati, četudi definicija sovražnega govora skupaj z zakonskimi in ustavnimi določili jasno dokazuje, da imamo opraviti prav z njim. Zvrstile so se obsodbe in začuda tudi vneta prikimavanja. Eno od odprtih vprašanj je seveda soodgovornost medija: mag. Ajša Šunjič je kot odgovorna urednica TV Paprika bila izzvana, da pove, zakaj je dopustila takšno postopanje. Opravičila se je, žal pa ji ne more biti, je povedala v javnem pismu, ter dodala: »Dejstvo je, da sta šla voditeljica in gost z načinom govora predaleč, res pa je tudi, da če vsak med nami, ki ima otroka in je normalen človek, pri sebi pomisli, na podoben način razmišlja o teh bitjih – pedofilih, ki si ne zaslužijo imena človek.« (Večer, 10. 3. 2006)
Če odmislimo njeno ceneno defenzivno izvijanje, je omenjeni citat lep primerek argumenta iz ljudstva (argumentum ad populum): zato ker mnogi ali vsi ljudje mislijo, da je P pravilen, je P pravilen. Obstaja več zvrsti te zmote in omenjena je ti. argument iz večinskega mnenja. Šunjičeva se mora pretvarjati, da vsak normalen človek razmišlja tako kot gospodična Zver in poslanec Jelinčič: ta sta zgolj na glas povedala tisto, kar je tudi v vaši glavi. S dragoceno vsebino v njej pa ne more biti nič narobe, kot večkrat ugotavljate sami. Urednica celo verjame, da bo takšen diskurz v oddaji njene televizije dosegel svoj namen, če se bomo »vsi skupaj prebudili«.
Tak pritlehen zagovor sovražnega govora se več ne skriva. Gesta Šunjičeve, ki se ne le sklicuje na ljudstvo, ki da bojda misli enako kot ona, temveč mu to naravnost podtakne (seveda ni res, upamo, da si ljudje večinoma želijo gravure črke P na čelo pedofilov in da jih želijo pohabiti), je brez izhoda: če verjame, da za sovražnim govorom najbolj nizkotne vrste stojimo kar vsi, to ničesar ne spremeni. Njegova opravičljivost ne bo vzniknila niti v primeru, če ga zagovarja še zadnji Slovenec.