Argumentacijski kotiček
Drnovškovo Gibanje se je ustavilo. Zbirka predsednikovih vsakodnevnih duhovnih misli je poniknila na dan 26. marec 2006, pri misli številka 24 z naslovom »Kam gre naš svet?«. Ki začenja s depresivnim stavkom »Človeštvo čakajo številne katastrofe.« Res, te dni se sicer zopet pojavlja, a bistveno redkeje. S čim končuje svarilo slovenskega predsednika? Po opozorilnih opisih našega brezvestnega ravnanja se vendarle opogumi in previdno vlije nekaj upanja: »Svet gre naprej in mi z njim, v dobrem in v slabem. Več kot bo v nas dobrega, več bo v svetu dobrega. Če bomo mi slabi, bo naš svet slab. In ko bo prišlo do svetovne katarze, se bosta ta dva svetova ločila.« (www.gibanje.org)
Gotovo se nam mora zdeti olajšujoče, da namesto apokalipse vendarle sledi prečiščenje in nadaljevanje ne enega, temveč dveh svetov. Konca torej ne bo. Kar je v rahlem nasprotju z njegovimi drugimi mislimi, v katerih nas večkrat čaka bridka kazen. Pri Gibanju pogosto zaznavamo kot ideološko smernico za novo dobo tako tipično ezoterično prepričanje, ki bi mu lahko rekli »magično mišljenje«. To si domišlja ne le, da človek s svojimi dejanji vpliva na svoj svet, temveč da se njegove misli neposredno zrcalijo v njem. Med vami in svetom je neka čarobna, neposredna vzročna vez, ki je v magiji koristna recimo s tem: če zbadate iglo v lutko, ki ste ji nadeli las ali košček nohta vam zoprne osebe, bo to osebo tam nekje, zelo daleč, presneto zbadalo v hrbtu. Ker intenzivno mislite nekaj slabega o njej, se ji bo pripetilo Slabo.
V nekaj takega verjame nekdo, ki doseganje Dobrega v nas vidi v nekem neposrednem pozunanjenju istega v svetu. Dovolj je, da postanemo boljši in boljši bo svet. Pozitivno mišljenje, znan in ponavljani duhovni obrazec, tudi iz predsednikovih ust, velikokrat predpostavlja prav takšen odnos. Dovolj je, da smo pozitivno razpoloženi in svet se ravna po nas! Te vrste prepričanje, največkrat že kar vera, se v logičnem smislu obnaša takole: (1) A in B nastopita istočasno ali skupaj, torej (2) A povzroči B. Ker smo pozitivno razpoloženi, ker smo dobri v duši, je tudi svet neposredno pozitiven in dober, verjetno prav zaradi nas. Že res, da ezoterični mojstri mogoče ne bi prisegali na znanstveno »vzročno« povezavo, a dokler je ne pojasnijo in opišejo kako drugače, se moramo ozreti prav po njej. Zmoti pravi »skupaj, torej zaradi tega (cum hoc, ergo propter hoc).
S pozivi g. Drnovška ne more biti nič narobe tedaj, ko se omejujejo na apele k reševanju težav ali celo k dvigovanju stopnje zavesti, na katero največkrat stavi. Toda ko se vplete manihejska borba med Svetlobo in Temo, Dobrim in Zlim, ko temu sledijo apokaliptični opisi in kazanje nase kot na odrešitelja, postanemo upravičeno skeptični.