Iz izkušnje vemo kako smo vsakodnevno izpostavljeni različnim vidikom medijskih manipulacij. Različni mojstri »spina« in svetovalci za odnose z javnostmi se trudijo, da nas usmerjajo na načine, kot pač odgovarja tistim, ki jih za to bogato plačajo. Na temelju pisanja in raziskovanja enega najbolj vidnih svetovnih mislecev in političnih aktivistov Noama Chomskega, je Sylvain Timsit zbral in strnil deset najbolj pogosto uporabljenih strategij medijskega manipuliranja. Te strategije so v praksi dobro dokumentirane in preverjene. Tudi državljani držav z najboljšim izobraževalnim sistemom zlahka podležejo moči in terorju teh manipulacij.
1) Preusmerjanje pozornosti
Pozornost javnosti se preusmerja od pomembnih problemov k nepomembnim s pomočjo poplave nepomembnih informacij. Javnost je treba ohranjati zaposleno, da ljudje ne bi razmišljali in da se ne bi zanimali za družbene probleme.
2) Ustvarjanje problemov
Ta metoda se imenuje tudi »problem-odziv-rešitev«. Ustvariti je potrebno problem, da se bo del javnosti nanj odzval. Na primer: sprožiti in spodbujati je potrebno nasilje, z namenom, da bi javnost lažje sprejela omejevanje svobode, ali ekonomsko krizo, da bi se tako upravičilo rušenje socialne države.
3) Postopnost sprememb
Da bi javnost sprejela nek nesprejemljiv ukrep, ga je treba uveljavljati postopoma, po kapljicah, mesece in leta dolgo. Spremembe, ki bi lahko povzročile upor, če bi bile vpeljane v kratkem času, so sprejete s pomočjo politike majhnih korakov. Svet se tako sčasoma spremeni, ne da bi to zbujalo zavest o kakšni spremembi.
4) Odlaganje
Še en način za pripravljanje javnosti na nepriljubljene spremembe je, da se jih vnaprej predstavi kot »boleče in nujne«. Ljudje ne začutijo takoj teže sprememb, temveč se zgolj začnejo privajati na idejo o njih. Poleg tega pa skupni up v boljšo prihodnost običajno olajša njihovo sprejemanje.
5) Uporaba otroškega jezika
Ko se odrasle naslavlja tako, kot da bi se govorilo z otroki, se lahko doseže dva koristna učinka: javnost potlači svojo kritično zavest in sporočilo dobi večjo moč in vpliv na ljudi. Ta sugestivni mehanizem v veliki meri uporablja tudi oglaševanje.
6) Zbujanje čustev
Zloraba čustev je klasična tehnika, ki pomaga pri sprožanju »kratkega stika« v razumni presoji. Kritično zavest nadomestijo čustveni impulzi (jeza, strah, itd.). Uporaba čustvenega registra omogoča dostop do nezavednega, kamor je potem mogoče vpeljevati ideje, želje, skrbi, bojazni ali prisile, ali pa spodbujati določena dejanja.
7) Nevednost
Revnejšim (nižje izobraženim) slojem se onemogoči razumevanje tehnologije in metod, ki se jih uporablja za njihov nadzor in podrejanje. Kakovost izobraževanja nižjih družbenih slojev naj bo čim bolj povprečna in slaba, da prepad med znanjem nižjih in višjih slojev ostane nepremostljiv.
8) Poveličevanje neumnosti
Javnost se spodbuja, naj sprejema povprečnost. Ljudi je potrebno prepričati, da je moderno biti neumen, vulgaren in neveden. Istočasno je treba zbujati odpor do kulture in znanosti.
9) Ustvarjanje občutka krivde
Posameznika je treba prepričati, da je zaradi pomanjkljivega znanja, svojih omejenih sposobnosti ali lastnega nezadostnega truda, zgolj sam kriv za lastno nesrečo. Posameznik se bo tako podcenjeval, sebe bo imel za krivega in se odrekel boju proti pravim vzrokom svojega stanja, namesto da bi se uprl ekonomskemu sistemu.
10) Zloraba znanja
Hiter razvoj znanosti je v zadnjih 50-ih letih ustvaril rastoč prepad med znanjem javnosti in tistim, ki ga posedujejo ter uporabljajo vladajoče elite. Sistem je, zahvaljujoč biologiji, nevrobiologiji in praktični psihologiji, deležen naprednega znanja o človeku na fizični in psihični ravni, kar se s pridom izkorišča.
Strategije je izvirno zbral Sylvain Timsit in jih objavil na Pressenza: »TOP 10 MEDIA MANIPULATION STRATEGIES«. Pariz. 21. september, 2010. Na spletu je prispevek s satiričnimi komentarji dosegljiv na njegovi strani: http://www.syti.net/Manipulations.html. Med tem so se opisane strategije v različnih oblikah in jezikih že dodobra razširile po spletu.