Gabrijel Kolbič bi bil letos star 100 let in namesto kakšnega slavnostnega dogodka je doživel, da so na vogalu Aškerčeve in Kersnikove ukradli njegovo skulpturo Razmišljujoča in jo pretopili v 100 evrov. Država ne zna ustaviti takega barbarstva in nihče ne ve, kaj je tatovom sploh še sveto.
Revščina ni opravičilo za takšno početje, ker gre zgolj za hiter zaslužek brez velikega napora. Jalovo bi bilo tudi poučevanje, da gre v tem primeru za skupno dobro in da smo ob opustošenem podstavku kipa sedaj vsi revnejši – ne za sto, ampak za tisoče evrov, če je denarna vrednost sploh pomembna. Še posebej so oropane generacije osnovnošolcev, ki jim je Razmišljujoča delala družbo in so likovno umetnost spontano doživljali kot kvaliteto življenjskega okolja.
Lahko storimo kaj drugega, kot da se vdamo v usodo in ugibamo, kdaj bo izginil Schreiner in na koncu tudi Maister s sabljo vred? Vsaj razhudimo se lahko, pokažemo prizadetost in morda prebudimo koga, kije vendarle dolžan bolj skrbeti za skupno dobro, ker je za to plačan. In narobe bo, če nam bodo vandali narekovati, naj odnehamo s kultiviranjem okolja in se zaklenemo v privatnost. Nobene ključavnice jih ne bodo zadržale, dokler bodo lahko nakradeno robo pri nekom unovčevali
Kako je mogoče, da so kulturna mesta že stoletja polna javnih spomenikov?
Franci Pivec, Maribor