Resnica obstaja neodvisno od naših prepričanj ali mnenj. V etičnem smislu se navezuje na moralno pravilnost, iskrenost, poštenje in integriteta pa so povezane s tem. Ljudje pogosto izbirajo in interpretirajo informacije tako, da potrjujejo svoja obstoječa prepričanja. Širjenje napačnih informacij pa seveda ovira iskanje resnice. Različni ljudje imajo različne izkušnje in poglede, kar otežuje doseganje neke enotne resnice. Razumevanje različnih pogledov na resnico pa nam seveda pomaga kritično ovrednotiti informacije in razviti bolj niansiran pogled na svet.
»Bolje trpeti zaradi resnice, kot pa biti nagrajen za laž.«
Leonardo da Vinci
Živimo v svetu, kjer resnica še zdaleč nima pravega mesta. Kaže, da bolj kot ljudje lažejo, bolj so uspešni. Zavajanje pa postaja hit, ki se ga poslužujejo vsi, kateri ne morejo uspeti. Biti uspešen pa je želja mnogih – politikov, gospodarstvenikov, kvazi medijskih zvezd (raznih vplivnic) in še kdo bi se našel. Na vse mogoče načine se trudijo prepričati ostale, da so najboljši, najpametnejši in sploh tisti, brez katerih ta trenutni zmedeni svet ne more. Marsikateri se skušajo skozi resničnostne šove in podobne medijske polomije kazati svetu in jih prepričati, da je to edini način poti do uspeha. Za le zelo redke je to zaradi osebnih nesposobnosti in neznanj morda res tako, večina pa kmalu potone v stanje, ki so ga živeli pred tem. Zatorej, ne verjeti vsemu, kar vidite in slišite.
Propagandisti bodo skušali v vas vzbuditi tisto, kar sami ne zmorejo več, ker so preživeti, zaostali in nepomembni. No, pa da preidem k izhodišču, ki me je privedlo k današnjemu pisanju. Kot upokojenec s polno upokojitvijo (polna delovna doba in starost) ne morem sprejemati laži, ki jih delijo dobro plačani politiki (tudi iz mojega žepa) in kvazi politiki, ki se trudijo z laganjem prepričati neke skupine ljudi, da jim slepo sledijo in verjamejo.
Pokojnina je takšna, kot jo na osnovi minulega dela in plačila zanj izračuna ZPIZ, seveda pa ima pri tem »prste zraven« tudi politika. Ker se ti »položajev lačni« posamezniki oklepajo stolčkov (v parlamentu, pa seveda direktorskih mestih in nadzornih svetih) ne glede na znanje in sposobnosti (o tem sem že pisal), potem poslušamo neumnostim, ki jim ni videti konca ne kraja. Poznamo komercialne televizije in tudi radijske postaje, ki ljudi sprašujejo »Kdo vam laže?« in s tem hkrati odgovarjajo sebi, da so sami največji lažnivci in prikrojevalci resnice sodobnega časa v Sloveniji. Ne bom govoril o tem, pod čigavim finančnim okriljem, saj me bolj skrbi to, da kažejo na druge kot krivce, sami pa so npr. k stanju pokojninskega sistema, ki ga imamo, pripomogli največ. To pa je tudi trenutni »hit« in vse se vrti okoli tega, kaj je kdo rekel in kdo ima prav. Seveda tem, ki so krivi, tudi dokazovanje s številčnimi, realnim podatki ni mogoče priti do konca. Prepričan pa sem, da vsi upokojenci nismo neumni in se ne pustimo zavajati. Ti, ki se, upam, da kmalu spregledajo in sprejmejo dejstvo, da ne morejo imeti večje pokojnine, kot so imeli plačo. S tem jih zavajajo politiki in »tribunaši«, ki jim obljubljajo nemogoče. Le komu ali kje bodo jemali, da bodo lahko nenehno višali pokojnine? Gospodarstvu, ki že tako in tako mora zelo veliko prispevati v državno blagajno, da se lahko pokrijejo vsi stroški izplačevanja plač javnih uslužbencev in seveda tudi pokojnin. Tem, ki obljubljajo, je realnost stanja, v katerem živimo, zelo oddaljena. Oni znajo le to, da klevetajo in ponižujejo, predvsem v času, ki je trenutno že aktualen – predvolilni čas. Pa ne nasprotno politično stran, nas, navadne ljudi – upokojence, ki ne želimo spremljati vsakodnevnih političnih in gospodarskih razprtij, sploh pa ne poslušati zavajanj in laži. No, pa sem spet pri resnici. Pravijo, da resnica boli. Bo kar držalo. Zato tisti, ki se izogibajo resnice, lažejo na vso moč in na koncu upajo, da bo laž postala resnica.
Zakaj torej ljudje lažemo? Kaj nas najbolj žene k neiskrenosti in kdaj z lažmi prestopimo mejo? Nas laganje naredi slabe ljudi? Skušajmo si odgovoriti na vprašanja. Morda pa ozavestimo sebe in na osnovi tega tudi druge, da je laganje enostavno grdo. Tako so nas vsaj nekoč učili. Kaže pa, da so nekateri zamudili te učne ure za življenje.
In misel za konec: »Rajši me rani z resnico, kot da me tolažiš z lažjo.«
Doc. dr., mag. Bojan Macuh