V svetu, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe, podnebne krize in družbene neenakosti, izobraževanje ostaja najmočnejše orodje, ki ga imamo. Ne gre le za učenje dejstev ali pridobivanje diplom, temveč za proces opolnomočenja, ki posamezniku omogoči, da razmišlja kritično, deluje etično in aktivno prispeva k skupnosti.
Ko odpremo vrata učilnice, zapremo vrata revščini in predsodkom, ki jih je vedno zelo veliko.. Izobraževanje je tista tiha revolucija, ki se začne v mislih posameznika, a konča s preobrazbo celotnega naroda. Mednarodni dan izobraževanja, ki ga obeležujemo vsako leto 24. januarja, ni le še en datum v koledarju OZN. Je opomnik, da je izobraževanje temeljna človekova pravica, javna dobrina in odgovornost celotne družbe.
Izobraževanje in sodobna družba
Izobraževanje je hrbtenica trajnostnega razvoja. Brez vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja države ne morejo doseči enakopravnosti spolov ali prekiniti kroga revščine. Vsako dodatno leto šolanja poveča posameznikov zaslužek in dolgoročno zviša BDP države. Izobražena delovna sila je inovativna in prilagodljiva. Šole kot izobraževalne ustanove so tisti prostori, kjer se učimo strpnosti, demokratičnih vrednot in mirnega sožitja. Izobraževanje pa zelo pomembno zmanjšuje verjetnost konfliktov. Obstaja neposredna povezava med stopnjo izobrazbe in boljšim zdravstvenim stanjem prebivalstva, nižjo stopnjo otroške smrtnosti in boljšo ozaveščenostjo o okolju.
V letu 2026 je digitalna pismenost ključna za dostop do informacij, storitev in trga dela.
Kako povečati vlaganje v izobraževanje?
Kljub zavedanju o njegovi pomembnosti, se izobraževalni sistemi po svetu soočajo s pomanjkanjem sredstev. Da bi to spremenili, so potrebni pomembni in veliki koraki. Izobraževanje mora namreč postati osrednja točka državnih proračunov, ne pa področje, kjer se ob krizi najprej varčuje. Cilj bi moral biti vsaj 4–6 % BDP ali 15–20 % javne porabe. Kreirati je potrebno javno-zasebna partnerstva, kar pomeni, da je treba spodbujati podjetja, da vlagajo v razvoj veščin in štipendije, saj neposredno koristijo od usposobljenega kadra.
Vse mora temeljiti na modernizacija infrastrukture, to pomeni, da vlaganje ne sme iti le v izgradnje novih šol, temveč v digitalno opremo in dostop do interneta, da premostimo digitalni razkorak. Še večjo oz. mnogo večjo podporo moramo kot družba dati učiteljem, največja naložba je naložba v ljudi. Izboljšanje delovnih pogojev, ugleda poklica in nenehno strokovno usposabljanje učiteljev so ključni za kakovost znanja. Vlaganje pa se ne sme končati s formalnim izobraževanjema, ampak mora družba podpirati tudi potrebne prekvalifikacije in učenje v vseh življenjskih obdobjih.
Pomen izobraževanja v Sloveniji
Slovenija v letu 2026 izobraževanje postavlja v središče svojega strateškega razvoja. Sistem temelji na načelu javne dostopnosti, kjer je šolanje od osnovne šole do prve stopnje fakultete še vedno brezplačno, država pa se trudi in nenehno vlaga v posodobitve.
Zadnje spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) so prinesle ključne premike, saj je država namenila rekordnih 160 milijonov evrov za obnovo vrtcev in osnovnih šol po vsej državi, s poudarkom na energetski sanaciji in sodobnih učilnicah. Prizadeva si, da bi samo za razvoj in infrastrukturo v izobraževanju namenila 0,5 % BDP, poleg rednih sredstev za delovanje sistema. Cilj je doseči 1,25 % BDP javnih sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost do leta 2030, kar krepi povezavo med univerzo in gospodarstvom.
V Sloveniji se izvaja akcijski načrt Digitalna Slovenija 2030, ki v šolsko leto 2025/2026 prinaša omejitev pametnih naprav. Uvedene so jasne smernice za uporabo mobilnih telefonov v šolah, da bi spodbudili večjo koncentracijo in socialno interakcijo, katera se izgublja v tem sodobnem tehnološkem času. V učne načrte se vključujejo vsebine o umetni inteligenci, finančni pismenosti in trajnostnem razvoju. Skrbeli pa bomo tudi za razvoj digitalno podprtih učnih mest, ki omogočajo prilagodljivo učenje.
Slovenski sistem velja za enega najboljših v EU po nizki stopnji zgodnjega opuščanja šolanja. Posodobljen je sistem podpore za otroke s posebnimi potrebami, vključno z zagotavljanjem spremljevalcev in boljšo dostopnostjo prostorov. Še naprej se krepi dostopnost do brezplačnih ali subvencioniranih obrokov v šolah. Posebna pozornost je namenjena učenju slovenskega jezika za otroke priseljencev (npr. iz Ukrajine), da se čim hitreje integrirajo v družbo. Poskrbeti pa bo potrebno tudi za čim večje vključevanje (in po možnosti tudi zaključek osnovne šole) romskih otrok vsaj v izobraževanja. Na te področju je namreč še vedno manko, saj se izgubljamo v povprečju medosebnih odnosov in razumevanja stanja v družbi.
Kako kaže za prihodnost izobraževanja?
Prihodnost izobraževanja v Sloveniji in celotni Evropski uniji (EU) se do leta 2030 premika proti modelu, ki ne temelji več le na podajanju informacij, temveč na razvijanju odpornosti, prilagodljivosti in digitalne suverenosti. EU si prizadeva ustvariti enoten prostor, kjer bi meje med nacionalnimi sistemi postale manj opazne. Glavni cilji vključujejo, da bi do leta 2030 vsaj 45 % (nekateri ambicioznejši načrti omenjajo celo 50 %) mladih odraslih (25–34 let) imelo visokošolsko izobrazbo. Treba je zmanjšati delež mladih, ki zgodaj zapustijo šolanje, na manj kot 9 %. Slovenija je tukaj že zdaj med najboljšimi v EU. Študij v tujini pa naj bi postal standard, pri čemer bi se diplome in obdobja učenja v tujini priznavala avtomatično po vsej EU.
Znanstveni in sociološki podatki nedvoumno kažejo, da je donosnost naložb v izobraževanje ena najvišjih med vsemi javnimi investicijami. Vendar pa le-to v 21. stoletju zahteva premik od golega prenosa informacij k razvijanju kompetenc, kot so ustvarjalnost, digitalna inteligenca in empatija. Prav na slednjo zelo radi pozabimo.
Mednarodni dan izobraževanja nas zavezuje k viziji, v kateri nihče ni zapostavljen. Investicija v izobraževanje ni strošek, temveč najdonosnejši kapital za prihodnost. Brez sistematičnega financiranja in strateškega načrtovanja izobraževalnih politik tvegamo stagnacijo, z njimi pa tlakujemo pot v pravičnejšo, stabilnejšo in naprednejšo globalno družbo.
Za konec morda še samo slovenski pregovor, ki nazorno prikazuje pomen izobraževanja in pravi: »Svetloba prihodnosti sveti skozi okna učilnic.«
Doc. dr. mag. Bojan Macuh