S programskim koordinatorjem ptujskega filmskega festivala Filmski kompas Urošem Esihom o festivalu, art filmu na Ptuju, filmskem krožku in o vzvodih art filma na Ptuju
Uroš Esih je študent politologije in ljubitelj sedme umetnosti, ki si na Ptuju že nekaj let več kot uspešno prizadeva za uveljavitev umetniškega filma. Kdaj ste pričeli z realizacijo svoje ideje?
Ideja je stara tri leta. Najprej smo pričeli razmišljati na Ptuju o tem, da bi bilo potrebno pripraviti ponudbo prikazovanja umetniških filmov. Sprva je zrasel v Kolnkišti filmski krožek. Iz tega je potem sledilo vse ostalo: Filmski Kompas pred tremi leti v svoji prvi izvedbi in redni letni abonma Kluba ptujskih študentov. Filmski krožek poteka vsako nedeljo v Kolnkišti ob 21. uri, zajema pa predvsem retrospektive znanih filmskih režiserjev, hkrati pa si tudi prizadevamo, da prikažemo ostale zanimive filmske klasike in pregled sodobne filmske ustvarjalnosti. Ponavadi organiziramo kot uvod v določeno retrospektivo predavanje določenega kritika, ki nam predstavi serijo filmov, ki se potem prikazuje. V glavnem dobro sodelujemo s Slovensko kinoteko oziroma s kritiki iz kroga filmske revije Ekran, najbolj z Jurijem Medenom (tudi programski vodja ljubljanskega art kina Kinodvor, op.p.), pa potem z vsemi njegovimi sodelavci.
Ali se je na Ptuju v času vašega delovanja kaj spremenilo?
Če pogledamo prvo izdajo Filmskega Kompasa, so obiskovalci bolj otipavali. V teh letih se je situacija spremenila. Imamo stabilno publiko in letos smo že zelo zadovoljni z obiskom. Številke obiskovalcev namreč kažejo, da se je naredilo trdo jedro.
Kakšen je profil vašega obiskovalca?
Gre za precej heterogeno publiko. Na eni strani imamo študentsko publiko, ki redno spremlja naš program, po drugi strani pa tudi starejšo, ki ne najde zadovoljitve v klasičnem filmskem sporedu, ki je na voljo v mestnem kinu Ptuj.
Organizirate tudi projekcije umetniškega filma v mestnem kinu Ptuj?
To je art kino, abonma Kluba ptujskih študentov, kjer dvakrat mesečno, predvsem v zimskih mesecih, podamo ptujski publiki pregled kvalitetne produkcije, ki je tisti čas na voljo. V glavnem so to filmi iz art mreže.
Kdo sicer še podpira art film na Ptuju? Morda občina?
Klub ptujskih študentov je glavni in praktično edini, ki skrbi za to. Letos se je tudi občina vključila v financiranje Filmskega Kompasa, ampak gre za precej skromna sredstva, saj v končnem proračunu predstavlja le nekaj odstotkov celotne vrednosti projekta.
Znesek?
Mestna občina nam je letos namenila 50.000 tolarjev, kar zadostuje za enkratno pokritje stroškov najema ene projekcije v mestnem kinu Ptuj
Koliko znaša celotni proračun festivala Filmski kompas?
Proračun je okrog milijon in pol. v glavnem ga je pokril Klub ptujskih študentov, deloma tudi s prodanimi vstopnicami, kar se je letos realiziralo v mnogo večji meri, saj je bil obisk dober. Na predstavo se giblje številka med 70 in 80 obiskovalcev.
Bi lahko predstavili oba nova ciklusa, ki ste jih letos dodali v program festivala poleg običajnega prikazovanja umetniških filmov v Mestnem kinu?
Letos smo se odločili, da prikažemo v desetih dnevih filme iz lestvice desetih najboljših filmov vseh časov po izboru britanske filmske revije Sight & sound. To je nekako najbolj znana tovrstna lestvica v filmskem svetu, najbolj citirana, najbolj avtoritarna. Kot dodatek smo pripravili alternativni program te lestvice, deset najboljših filmov vseh časov po izboru Jurija Medena, ki je v svoj izbor poskušal uvrstiti tiste mojstrovine, ki so ostale na obrobju, a si vsekakor zaslužijo svoje mesto v filmski zgodovini.
Lestivca Sight & Sound pokriva časovno dokaj kratko obdobje petdesetih let filmskega ustvarjanja. Poleg tega je najmlajši film (Coppolin Boter, op.p.) star že več kot 30 let? Ali ni to malo nenavadno?
Seveda. Murnauov film Zora je bil posnet leta 1927, Boter pa leta 1972, kar pomeni, da je razpon lestvice le 45 let, filmska zgodovina pa se je pričela mnogo prej.
Kako vidite prihodnost festivala in kinematografije na Ptuju?
Glede na dober odziv festivala, tako pri publiki kot pri širši javnosti, ostaja energija za organizacijo novega. S tem, ko smo vstopili v EU, so se povečale možnosti, da se najamejo npr. tuji izvajalci za postavitev letnega kina ali kina Gledališče. Mislim, da ni skrbi za prihodnost Filmskega Kompasa. Je pa precej neznank v zraku. Kinematografski prostor v Sloveniji se je precej prestrukturiral. Na eni strani rastejo multipleksi kot gobe po dežju, kar pomeni nove razmere v distribuciji in prikazovanju filmov. Pripravljeni so projekti, da bi naj Tuš gradil svoj multipleks na Ptuju. Po drugi strani pa so manjši kinematografi, kot je tudi ptujski, zelo na udaru. Prav od tega je odvisno, kako se bo ta stvar odvijala dalje, v kakšni meri bo Mestni kino Ptuj preživel, kako oziroma če sploh bo.