Ko spregovori orožje, pamet in vest umolkneta

»Ko spregovori orožje, človeška pamet in vest po pravilu umolkneta. Oziroma ju preglasi vreščanje krvoželjnih jastrebov in mrhovinarjev. Več bo nezaupanja do priseljencev, več islamofobije, več paranoje, več fizičnega in digitalnega nadzora nad državljani, več pooblastil obvešče­valnim službam, več ograj in višje pri prehajanju državnih meja, več odvrže­nih bomb na Sirijo in druga vojna žarišča, več volilnih uspehov za skrajno desničarske stranke, ki krepijo svojo bazo z razpihovanjem strahu in so­vraštva do prišlekov; na drugi strani pa več odpustkov za lastne, tudi najbolj v oči bijoče in kratkovidne politične neumnosti, manj avtorefleksije, manj pripravljenosti, da prevzamemo svoj delež odgovornosti za bedo, nasilje in brezpravje, s katerimi se hranijo verski ekstremizmi, manj trezne, spra­vljive in kompromisne zunanje politike, manj medkulturnega razumevanja in čezmejne solidarnosti. […] Najbrž se bo v imenu boja proti Asadovemu »despotizmu« nemoteno nadaljevalo kratkovidno ameriško, britansko in savdsko financiranje in oboroževanje taistih islamskih ekstremistov, ki na Bližnjem vzhodu in v Afriki bojujejo njihove umazane vojne, na ulicah evropskih mest pa uprizarjajo masakre nad nedolžnimi, nič hudega slutečimi sprehajalci in obiskovalci. Še bolj se bodo politiki ukvarjali s simptomi družbenih nadlog in zanemarjali njihove vzroke. Če se ne bomo kmalu osvobo­dili kolektivne psihoze in ideološke slepote, zaradi katere vidimo trsko v očesu drugega, bruna v lastnem pa ne, nas vse skupaj čaka bridek konec.«