Eko maraton?

Danes smo navajeni na vse več oznak “eko”, ki običajno označuje povezanost z ekologijo. Primer takšnega označevanja je tudi nedavni Eko maraton. Vendar lahko ob opazovanju dogodka vidimo, da nima veliko skupnega z ekologijo. Najprej, na mariborske ceste zapeljejo kamioni in kombiji, da postavijo potrebno infrastrukturo. Prevoz vsega potrebnega pokuri veliko pogonskega goriva, kar ni ekološko. Na dan maratona se velike množice udeležencev vijejo s parkirišč proti Titovemu mostu. Ko bi vsaj uporabili javni transport, a je veliko lažje pripeljati se z avtomobilom. Parkirišča, ki na običajno nedeljo samevajo, so tokrat zaparkirana kot na delovni dan. Eko maraton je tako povečal promet osebnih vozil, kar ni ekološko. Ob startu maratona po progi najprej zapeljejo sponzorski avtomobili. Še zelo ekološka pihalna godba, ki jo poganja le res čista energija, je postavljena na stran in zamenjana z ogromnim in predvsem glasnim zvočniškim sistemom, ki se napaja z elektriko tudi iz TEŠ. Po prihodu v cilj udeleženci radi kaj popijejo in pojedo, pri tem pa napolnijo koše s smetmi, kar ponovno ni ekološko. Na koncu ponovno pripeljejo kamioni in kombiji, da vse lepo pospravijo. Tako oznaka “eko” v primeru Eko maratona namesto ekologije označuje ekonomijo. Zaslužijo organizatorji, ki poberejo startnino od 2500 tekačev in 1100 kolesarjev. Zaslužek si obetajo vsi sponzorji, ki zaradi reklamne kampanje pričakujejo večji obisk v svojih prodajnih prostorih. Profit imajo ponudniki gostinskih storitev. Ne nazadnje zaslužijo tudi prodajalci pogonskih goriv, ki jih porabijo udeleženci za prevoz in organizatorji za pripravo infrastrukture. Žal pa od Eko maratona nima nobenega profita narava.