Letos poleti je luč sveta zagledal v neki kolumni zapis Utopična Slovenija. Prerokba o bodočnosti Slovenske dežele. Med drugim je prerok, kot posebno poudarjen pozitiven premik v življenju zanamcev, navedel padec naklade Mladini in njen bankrot. Žal, morda zaradi samoumevnosti, ni navedel, da državljani ne bodo oškodovani saj On ne bo pozabil svojih ovčic in bo enake usode obvaroval sedanja visokonakladna glasila, ki pišejo v čast in slavo Ustanovi. In že do sedaj se je v primeru Mag-a dokazal. Avtor svoj futuristični pogled zaključi s prerokbo, da bo »Svet Slovenijo poznal kot deželo, ki se je iz svoje zgodovine naučila kako je mogoče smiselno in dobro živeti, med seboj in z drugimi. Nastopilo bo obdobje stoletnega miru in vsestranske blaginje, s temeljno zavestjo, da se je vse to začelo 25. junija 1991. leta.«
Zanimiva prerokba, katere jasnovidnost se bo kmalu začela z zakonom o verski svobodi uresničevati, vredna največje pozornosti. Podaja jo ena izmed oseb katere je On izbral, da nas usmerjajo na življenjski poti in svoje izkušnje ter znanje prenašajo na mlade in stare rodove. Posebno na tiste deželane v njih, ki se v svoji nevednosti sprašujejo kaj se je dogajalo 24 junija 2006 ali morda še kakšen dan ali leto prej. Od osebe, ki ima globok vpogled in izkušnje iz družinskega življenja in vzgoje otrok, pridobljene v Ustanovi, ki si od nastanka z križem in mečem ter kapitalom prizadeva za nesmrtnost svojih pripadnikov. Za razmere, v katerih so njeni nauki in hotenja bila vse do začetka nerazumljena. In temu nikakor ni mogoče ugovarjati. Tudi prizadevanjem, katera ob asistenci vladajočih in v imenu Njega, uspešno izpolnjuje. Za vse, za kar je bila v zgodovini prikrajšana in še nekoliko več. Posebno je viden njen zanos in vztrajnost ter uspešnost množenja njene materialne podlage z izkušnjami in metodami lastne svetu, v katerem je novčič Sveti gral. Pravila življenja, ki si jih je dežela Slovenija postavila ob pričetku, sicer niso vsa po njeni meri. Toda s pomočjo njenih zaščitnikov in učencev ter ob podpori ovčic spreminja njihov pomen brez strahu, sebi ustrezno. V kolikor je s tem prizadeta večina deželanov, so za to sami odgovorni. Bili bi povsem enakopravni, če bi poslušali nauke izbranih in se po njih ravnali. Tisti, ki tega niso sposobni pa naj občutijo posledice. Saj On ni zaman ustvaril nebes in pekla. In tako bomo imeli novi Zakon o verski svobodi, katerega pred pričetkom ni bilo. Ne zakona ne svobode. Tisto, kar pa so do tedaj imenovali Zakon o verskih skupnostih, pa je dokaz potreben pozabljenja zaradi uravnotežene temeljne zavesti. Ko danes dežela Slovenija omogoča Ustanovi, da pravila zapovedana ob njenem pričetku, prilagaja in vnovčuje v korist božjemu namenu, želi to opraviti z čistimi rokami in obrazom. Vendar ji za umivanje, po njenem, zadostuje kar zakon in ne sprememba pravil. Saj je od sprejetja poteklo že toliko časa, da njihova veljava za Ustanovo ni več določljiva. Istočasno pa želi z njim podučiti tiste manj enakopravne deželane, ki se zaradi svojega slepega verovanja v pravila, nikakor ne morejo odločiti za dodatno hranjenje njene nenasitnosti. Čeprav prerok neprestano zatrjuje, da v njej vlada lakota in kot posledica neprestana podhranjenost..
Delovna mesta iz katerih usmerjajo življenje in blagodat prebivalcev Slovenije ter skrbijo z uvozom novih deželanov da Slovenci ne bi izumrli, vedno bolj zapolnjujejo učenci našega preroka. Saj je njihova, pravilno strokovno podkovana skrb, nenadomestljiva. V veliki meri tudi zaradi množenja upravljavcev Ustanove in njenih združb, katerim je razmnoževanje, zaradi njene blagodati in v korist zavetnika Merkurja, prepovedano.
V kolikor pa bo v svet utopije vstopil padli angel, ki bo preprečil bankrot Mladine ter jo ohranil, se bo zgodilo o čem je neka grešna duša bila poučena in zapisala pred začetkom, “Da se vsi skupaj vidimo tedaj, ko pogine človeštvo apokaliptičnim jezdecem pod kopiti in ko pride Gospod v zarji svoji, da bo sodil pravičnike in licemerce”. In kakor pravi prerok, “svečenikom bosta vrnjena ugled in spoštovanje”. In potem bomo večno živeli v ljubezni in miru. Amen.