Bonbonček 22
Ježešna, je bila butalska vseslovenska stranka nadvse vesela visoke obletnice, ki jo je doletela na začetku oblasti. Mi moramo vztrajati, je rekel On. Ni nam para. To se vidi, to se ve. Mi smo najboljši. Naša era bo trajala najmanj desetletje, ker manj ne more. Zakaj in kako so si izračunali točno takšno dobo? Kako je do nje prišel On? Ker je ravno dovolj okrogla? Ne, ne, nikakor! Dobro, nek smisel pa že mora imeti. Tu je: ker je butalska vseslovenska stranka bila tako dolgo v opoziciji. Če je bila desetletje v opoziciji, mora biti zdaj tako dolgo na poziciji. Kot pravijo oblasti. Pozicijski oblasti. Pozicionirani pri koritu. Pozicija in opozicija morata biti v ravnotežju po dolžini vladanja. Pravičnost je pravilo politike. Časovna uravnoteženost tudi. Tako dolgo kot čakaš, tako dolgo se mastiš ob koritu. Dlje kot vztrajaš, boljše bo plačilo. Pomislite na Hoferja! Kako dolgo so ljudje čakali v vrsti, celo noč! In bili potem bogato poplačani. Plačilo se skriva v čakalni formi. Spomnite se na to, ko boste na listi za operacijo na kliniki.
Butalci so bili sila zadovoljni s to logiko premisleka. Kdor več čaka, ta več vlada. Logično. Razumljivo. Samoumevno. Zlonamerni so sicer potem pripomnili, da je to malo nerodno: kaj pa, če bi bila stranka 25 let v opoziciji? Se ne bi splačalo malce potrpeti, saj bi potem četrt stoletja lahko vodila državo? Ne bi bila to superca, 25 let? Hej? Da mogoče niso stopili iz opozicije prehitro? Se ne bi splačalo dočakati penzije s boljšo plačo na oblasti, takole čez 10 let pa nihče ne ve, kaj si lahko obeta, ob daljšanju delovne dobe pa sploh ne?
A drugi so nergali še dalje. Prosimo vas lepo, so rekli, saj ste taki kot komunisti. Prihodnost bo ali naša ali barbarstvo. Mar niso prav tile ferdamani rdečkarji zase mislili, da brez njih ne moremo? Se niso imeli za sveto ideologijo? Da so nezamenljivi, edino zveličavni? Samo partija je večna. Zdaj pa še vi! Da niste slučajno vi ta partija? Ali druga partija? Pa so bili v stranki hudimano jezni, ker jih primerjajo s komunistično stranko. Proti kateri so se tako garaško borili. Nesramno, zares. Da jih kdo primerja s svinčenimi časi pod Titovim škornjem navideznega samoupravljanja, partijskega enoumja in prepričanja v lastno večnost. To pa že ne! Mi že nismo partija, so dahnili v en glas. Mi smo demokrati! Demokracija pa je večna in mora biti večna. Zato bomo mi poskrbeli in zagarantirali – prisežemo pri svojem Bogu – da boste z nami vedno imeli demokracijo! In nas. Ker če imate demokracijo, imate nas. Mi smo demokracija! Volite nas, kajti če boste druge, vam gorje! Kdor ni z nami, je proti sebi! Kapite?
In so se znova pomirili, tile nergaški Butalci, in se zbotali s pametjo. To zveni dobro, zelo dobro, so dejali v en glas. Mi smo varuhi demokracije. Zaščititi jo moramo pred »vanjskim neprijateljem«. Nam oblast preprosto pripada. Ker smo demokrati že po imenu stranke. Večna oblast. Toda kaj, ko drugi spet niso bili zadovoljni. In so protestno, sicer previdno, vprašali: že prav, vi boste deset let na oblasti. Ker ste tako rekli. Ker to hočete. Ampak ali niste vi tisti, ki ste želeli in tudi prišli na oblast ravno zaradi jadikovanja nad 12 letno vladavino druge stranke? Mar niste javkalii, da se v tako dolgem obdobju vse sfiži, skorumpira in skvari, zato je nujno potrebna menjava? Kaj niste protestirali proti desetletni vladavini drugih?
Butalci iz vseslovenske butalske stranke so bili zdaj v zadregi. Res je, kar pravite, so skesano priznali. Oni so bili pokvarjeni. Oni so bili lopovi. Točno. In tudi On je pritrdil na visoki obletnici stranke: »To je bil čas slabe izkušnje, spletk in prevar, ki je imel koristen poduk«. A mi smo le drugačni, je dodal. Mi nismo oni. Saj se vidi! In mi mislimo namesto vas, da se vam ni treba truditi in potiti. Mi smo vi. »Naša prihodnost je skupna in ni razdeljena med pozicijo in opozicijo,« je zaključil. V tem se razlikujemo. Mi ne delamo razlik. Vi ste mi. Mi smo za vse.
Pa nekaterim zopet ni bilo dovolj. Če ne bo razlike med pozicijo in opozicijo, zakaj bi bili deset let na oblasti ravno vi, na poziciji? Kaj ne bili potem na oblasti skupaj z nami iz opozicije? Mi in vi? Zdaj boste pa samo vi in vaša stranka? Dovolj vprašanj za danes, je togotno odvrnil On.
Butalci so zdaj bili končno zadovoljni, ker je povzdignil glas. Višina tona je takoj naredila razliko za vidno. No, skorajda so jo videli. Ne čisto. Če On pravi, že mora biti. To je približno tako, verjetno, kot če smo vsi skupaj ena velika družina. Ena velika duhovna butalska olimpiada. Izžarevanje enosti in harmonije vseh. In ni to lepo? A ni to luštno? In eni pač nosijo zastavo, ker jo morajo. In zakaj se drugi s tem ne strinjajo? Zakaj ne vidijo, da smo emanacija božanskega Enega? Saj vendar soglasje že obstaja. Glede reform, glede prihodnosti, glede nas samih. Pravi On. V slogi je moč. Vendar drugi še niso spregledali tega, kar on vidi. Ker smo slepi. »Vendar bodo vse stranke potrebovale nekaj časa, da to spoznajo.« tisti, ki so v opoziciji, prepočasi prepoznavajo, kaj sploh mislijo!
Zdaj so si Butalci oddahnili in rekli, da so voljni počakati, da druge sreča spoznanje. Tisto, kar oni že vedo. Ker so na oblasti. Zato so se podali k Njej. K ženskem principu. Skalca jih je že čakala, da ob njo pristavijo svoje trudno čelo. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili Butalci, se niso prav nič utrudili.