Končno se je razkrilo, zakaj se okoli Janše tre toliko lepih zajčic, biond, misic in oh ter sploh seksipilnih punčar. So se dekline zapalile zanj ali on zanje? Ne, to ni le cocacolavelpepsi dilema, odločitev je, kot ponavadi, ženska. In menda, kot ponavadi, z dobrim razlogom:
»Da se je toliko žensk kar naenkrat znašlo okoli Janeza Janše, pa je rezultat tega, da je očitno magnet, ki privlači ženske.« (Eva Irgl, Ona, 26.10.2004, str. 7)
Hej, če je Janša magnetovec za ženske in tole prizna taglavna poslanska frača, tista namreč, za katero se na oglasni deski parlamenta fantje tepejo med sabo (»Zamenjam poslansko skupino za sedež ob Evi«), potem moramo uloviti ta neujemljivi presežek, ki ga izžareva gospod Janša. Je na delu kakšna posebna desničarska animaličnost, ljubek neslovenski naglas, pleša, ki obljublja možato poraščenost po drugih delih telesa, seksi črn pulover, svež samski stan, oportuno čakanje na uslugo Gospodarja, ali kaj sedmega?
Berite »Ono«, pa se vam bo razkrilo. Stvari so profane, kot vselej: gospod predsednik parlamenta, France Cukjati, ki s svojim podpredsednikom ob kavi rad razpreda o prirodi homoseksualnosti, takole od daleč, je končno razodel: »Če mi je bila v mladosti kakšna ženska všeč, sem upal, da ni lezbijka.« (France Cukjati, Ona, 9.11.2004, str. 7) Pustimo takšno žalitev ženskega dostojanstva ob strani in pozabimo tudi na zagate mladega razočaranega teologa, ki se težko zaljublja zaradi svoje anksioznosti – tipa »kaj pa če naletim na lezbačo; je že bolje ljubiti Boga«, in to verjetno ne le zaradi travmatičnega izkustva ob Cronenbergovi M. Butterfly.
Mar ni v tej luči končno jasno, po vseh diskriminatornih, predsodkovnih in drugih tiradah zanikanja človekove narave in pravic obenem, kaj se v resnici skriva za desno, državotvorno zavedno zavestjo, za nacionalnim interesom in substanco obenem: nič drugega kot klena, joškata mladenka, sposobna rojevanja! Takšna, pri kateri te ne bo strah, da ni prava! Playboyeva zajklja, poželenja vredna dečva, objekt hrepenenja vsakega pravega moškega, miss naših src, skratka!
Toliko o le navidez čudni kemiji med Janšo in njega podaniki, ter četami brhkih mladenk v parlamentu in volilnih plakatih. Ki se ji nekateri tolikanj čudijo, ne da bi pomislili, kako logična in smiselna je vez med nacionalno, demografsko ogroženo substanco, in fertilnost obljubljajočo brigado punc, ki v Janši prepoznavajo poseben magnetizem. Kako tudi ne, saj obljublja pravo, čisto spočetje, takega neumetnega, temveč zares pravega in čistokrvnega Slovenčka – ne takega izbrisanega ali v invalidskem vozičku – s katerim boš lahko v miru pil kavo, ne da bi ugibal, h kateremu spolu se podijo njegove misli. Dajmo, dekleta, dajmo! Katera hitro da, dvakrat da, če da ta desnemu, je pa povrh dala še pravemu.