Bonbonček 45
Butalci so bili 2. avgusta 2006 v formi za butanje kot že dolgo ne. Rekli so si: naj se po jutru dan pozna. In so zgodaj zavihali rokave. Na Metelkovi so okoli 5. ure zjutraj delovni stroji Inšpektorata RS za okolje in prostor porušili Malo šolo ter in skulpturo pred njo. Umetniki so sicer poskušali zaščiti poslopja, vendar so jih policisti odstranili in zavarovali območje. Na vrsti še Jalla Jalla ter vsi nadstreški južnega dela Metelkove. Naj bo to leto butn butn, so rekli. Pravo butalsko leto.
Izkušnja butn butn je bila super. Bager je kopal, da se je kadilo in Butalci so za hip pomislili, da je skulptura pred Malo šolo njihova butnskalca. Pa ni bila. In so jo z veseljem povozili. Ker kaj se to pravi, po Metelkovi postavljati nekakšne plagiate naše mam’ce? Lepo prosim! Ko je Maša šola končno padla, so bili v Butaliji zares zadovoljni. In so dejali: »Ah, zagovorniki Metelkove, lepo vas prosim. Že zdavnaj bi jo mogli porušit – ko vam je že toliko do turističnih destinacij za mladino, Amsterdam je super destinacija! Zakaj bi si mojo Ljubljano zapomnili po razpadajočih podrtijah in alter umetnikih? Nimamo dovolj drugih lepih stvari? Amsterdam tudi vsi poznamo samo po drogah in red light districtu, a ne? Sicer pa kdor živi v bližini, ve da je treba to svinjarijo odstranit iz mesta. Uporabite malo možgane pa poglejte kako ta zadeva izgleda – kot bi prišel na vojno območje. O umetnosti pa tole – seveda je zelo relativno, ampak art performance s puščanjem krvi na rjuhe, žvaljenje dveh nagic (Break), ipd….če je to umetnost, kaj so potem vsi pravi umetniki? Če bi bil umetnik, bi me bilo sram reči, da sem umetnik zaradi takih.« Konec citata.
Eto, a ste videli, so dejali Butalci. Hvala bogu, da smo popucali do svinjarijo. Nesnago nagravžno, hašišarje, lenobe in kvazi levičarje skupaj. Leglo LDS in SD. Pisce grafitov proti Janši. Fuj in fej! Res, Butalci so bili prav zadovoljni. In ko sta se dva pogovarjala na kavi, je bilo mogoče slišati zanimiv pogovor. Povej, kako se imenuje aparat s katerim lahko gledamo zvezde in planete?, pravi prvi. Teleskop!, odgovori drugi. Kako pa naprava, s katero gledamo mikroorganizme? Mikroskop!, odgovori drugi. Kako pa rečemo napravi za opazovanje iz podmornice? Periskop!, spet pozna odgovor drugi. Dobro. Kako pa rečemo napravi, s katero Rusi gledajo skozi zid? Tega pa ne vem, prizna drugi. Okno vendar! In potem se drugi, malo osramočen, ojunači in pravi: No, pa ti povej, kako v Butaliji pravimo napravi, ki omogoča pogled po nebesih pod Triglavom? Ne vem. Bager, seveda, sledi pojasnilo.
Res je, bager je razširil pogled Butalcev. Policija je imela pri tem pomembne zasluge. 50 se jih je zbralo, da so ponosno v deževnem jutru ob peti uri zjutraj presenetili metelkovske kvazi umetnike. A enega so le prijeli. Policist ga privede na policijsko postajo, ker je v Metelkovi kritiziral policijo in zbijal neslane šale na njen račun. A metelkovec se brani: »Jaz nisem mislil na vas. Mislil sem na policijo sosednje države.« Pa se butalski policisti niso dali: »Nič se ne izgovarjaj, mi že vemo, katera policija je zanič.«
Zadovoljni, da so podrli džankerjevski brlog in popucali z brezdelneži, lenobami, črnuhi in zapitimi mamilarji, so vzklikali: hočemo še večje bagerje, večje buldožerje! Naj živijo nebesa pod Triglavom, naj jih ne zakriva umazanija! Spet nekdo je vzkliknil: »Sicer je iluzorno upati, da se bomo metelkovcev uspešno znebili iz našega, s komunističnim jebivetrovstvom natrpanega sociološkega prostora, saj je tole le kratkoročna solucija. Če ilustriram – operacija odstrani tumor, vendar je do polne ozdravitve potrebna še dolga in mukotrpna pot«. Konec citata. Točno povedano. Lepo rečeno. In še boljše storjeno. V Butaliji napovejmo vojno tumorjem. Ne dovolimo njegovih metastaz. Spomnite se, prijatelji butalski, kako dobro so policisti opravili častno delo na manifestaciji za zaprtje centrov za tujce, ki je potekala v Postojni. Ko so pravilno reagirali in prebutali protestnike in novinarje. Temu se reče pucanje. Tako se to dela. Bravo naši, bravo Dragutin Mate, narodni heroj!
Zvečer, ko so bili že utrujeni, so Butalci ponovili vajo. Splazili so se k svoji ljubici, butnskalci. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili kleni Butalci, pripravljeni na nove butn buldožerske akcije, se niso prav nič utrudili.
(Citati so vzeti iz spletnega Dela, 2. 8. 2006, in spletnih forumov Dela, Večera in Siola na dan 2. 8. 2006)