24. 8. 2010 Zofijina bodica

Filokafe v vsako slovensko vas!

»Café philosophique«, »Cafe-philo«, »Philocafe«, »Filokafe« in kar je podobnih izrazov vsi združujejo idejo, ki je v zgodovini filozofije ena temeljnih v tem kako pravzaprav filozofirati – v odprtem in medsebojnem soočanju argumentov in trditev. Po svetu je v zadnjih letih zraslo veliko skupin, ki poskušajo oživiti ta tradicionalni način filozofiranja. Novi zagon je ideja dobila v Parizu, v Franciji, kjer je 13. decembra leta 1992, danes že pokojni francoski filozof Marc Sautet, skupaj z nekaj prijatelji v kavarni »Café des Phares« prvič ponovno organizirano preizkusil to idejo. Odtlej se je vsako nedeljo ob 11. dopoldne s prijatelji dobival na kavi in odpiral različne filozofske debate. Prvih srečanj se je udeleževalo malo ljudi, toda že kmalu so se debatam pridružili študentje nato pa tudi druga širša javnost. Dogodek je postal tedenska posebnost, ki je pritegovala vedno več ljudi – slednjič se je na srečanjih zbiralo tudi več kot 200 ljudi. Tradicija Agore, osrednjega trga kot prostora za demokratično razpravo, se je preselila v udobno okolje kavarne. Dejavnost se je kmalu razširila v druge lokale v Parizu in po vsej Franciji, nato pa tudi širom sveta. Nekaj tovrstnih poskusov tako lahko beležimo tudi že pri nas.

Sautet je pri snovanju svoje različice javne filozofske debate izhajal iz prepričanja, da nobena tema ni sama po sebi filozofska, lahko pa vse teme obravnavamo na filozofski način. Filozofska debata je interakcija med ljudmi, ki združuje vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z vsemi ključnimi in temeljnimi človeškimi vprašanji. Izhodiščni cilj Sautetovega filokafeja je, da udeleženci, ki med seboj razpravljajo v Sokratski maniri, prireditev zapustijo z več vprašanji kot so nanjo prišli. Da skratka podvomijo v samoumevnost svojih prepričanj in trditev.

V ta namen je filokafe organiziran kot debata na javnem prostoru, katere cilj je vzpostaviti filozofsko razpravo na demokratičen način, v kateri ima pravico do govora vsak udeleženec. Tovrstna skupnost si mora prizadevati doseči pristni filozofski moment. Debato se tako usmerja od preprostega mnenja v tehtno izrekanje misli, ki ima svojo podlago v analizi in argumentu. Filokafe vodi moderator, ponavadi filozof, čeprav to ni nujno. Udeleženci predlagajo teme, med katerimi moderator izbere tri, o katerih potem udeleženci demokratično glasujejo. Ideja, ki je bila podprta kot najbolj zanimiva, je sprejeta kot osrednja tema debate. Izhodišče postavi udeleženec, ki je temo predlagal, s tem pa si izbori tudi pravico, da debato zaključi. Moderator vzdržuje diskusijo, se odziva na razmisleke udeležencev in pokuša postavljati vprašanja, ki bodo spodbudila in razvijala nadaljnjo razpravo.

Osnovna izhodišča, na katerih temelji filokafe:

1) Odprt je za vse.

2) Vzpodbuja svobodo mišljenja ne glede na socialno-ekonomski položaj.

3) Je svoboden javni prostor, kjer o univerzalnih temah razpravljajo najbolj raznoliki udeleženci.

4) Je prostor onkraj omejitev denarja, moči in pridiganja.

Osnovna pravila filokafeja so naslednja:

– Tema se zasnuje na predlog udeležencev in jo izbere moderator.

– Nič ni »a priori«: filozofski karakter posamezne teme lahko določimo samo skozi diskusijo.

– Moderator mora pazljivo in pozorno poslušati ter skupaj z udeleženci svoje znanje uporabiti za vodenje razprave in vzpodbujanje razvoja analize.

– Vsak posluša med tem ko drugi govori.

– Na filokafeju se izogibamo v naprej pripravljenih govorov, konferenc, predavanj kot tudi gostilniškega kramljanja.

S tem, ko poskušamo oživiti Sokratsko obdobje Aten, v katerem so filozofi razpravljali javno, vzpostavljamo osnovni način kako filozofijo narediti dostopno za vse. Kavarna oziroma prostor v katerem se debata dogaja, mora kot javni forum biti prijazen prostor, kjer se ljudje lahko neovirano družijo in kolektivno, ob skodelici kave ali kakšnega drugega napitka, razpravljajo o bolj ali manj aktualnih vprašanjih.

To je resničen sodoben izziv filozofiji. Z vzpodbujanjem debat v javnem prostoru filozofija lahko počne, kar je njen osnovni namen: razbija človekove predsodke, ki temeljijo na splošnih prepričanjih, tako, da jih napelje k filozofskemu mišljenju – kritičnemu mišljenju. Filokafeji so pomembni tako družbeno kot politično. Ustvarjajo svoboden prostor za ljudi, kjer se lahko zbirajo in premišljajo o stvareh kolektivno, kot tudi individualno, stran od dominantnih vplivov, ki sicer prevladujejo v javnih razpravah. Ljudem prav tako omogočajo razviti svoje mišljenjske sposobnosti, da so zmožni postavljati pod vprašaj različne aspekte življenja in kako ga spremeniti.

Vabljeni, da podobne dogodke ponovno oživimo tudi po Sloveniji. Če parafraziramo misel enega bolj znanih slovenskih filozofov: »..napočil je čas, da filozofijo popeljemo v vsako slovensko vas!«. Filokafeji so lahko prvi korak k temu cilju!

Če boste v svojem kraju organizirali kakšen podoben dogodek, nas o tem obvestite na zofijini@yahoo.com. Z veseljem vam bomo pomagali pri promociji in, če bo potreba, tudi izvedbi dogodka.

Oznake: