Statut društva

Na osnovi Zakona o društvih (Ur.L RS št. 60/95) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (Ur. L. RS št. 89/99) je ustanovna skupščina dne 14.3.2001 sprejela sklep o ustanovitvi Društva Zofijini ljubimci ter skladno s spremembami in dopolnitvami sprejetimi na 2. redni skupščini, dne 22. 11. 2018, sprejela naslednji statut društva Društvo za razvoj humanistike.

STATUT DRUŠTVA

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Društvo za razvoj humanistike (v nadaljnjem besedilu Društvo) je nepridobitno in prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki jih združuje zanimanje za humanistiko in filozofijo, kakor tudi njuna uveljavitev v javnem življenju. Dejavnost Društva temelji na načelih svobodnega združevanja državljanov z namenom spodbujanja humanistične misli in raziskovanja, še zlasti filozofije, hkrati pa njihovega uveljavljanja v širšem javnem prostoru.

2. člen

Polno ime Društva je »Društvo za razvoj humanistike«.

Društvo ima svoj logotip modre barve. Sestavlja ga upodobitev grškega filozofa Platona. Sledi polno ime Društva.

Društvo ne uporablja žiga.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

Sedež Društva je na naslovu Ob železnici 16, 2000 Maribor, Slovenija.

4. člen

Društvo se lahko povezuje in sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju humanistike, filozofije in znanosti oz. sorodnih dejavnosti.

Društvo lahko samostojno sodeluje s tujimi ali mednarodnimi organizacijami, ki imajo sorodne namene in cilje.

Društvo se dejavno vključuje na področje izobraževanja in se pri izvedbi svojih projektov povezuje z izobraževalnimi zavodi kot so osnovne in srednje šole, univerze, ter tudi z drugimi zavodi, ki delujejo na področju izobraževanja.

5. člen

Delo Društva in njegovih organov je javno. Društvo obvešča o svojem delovanju in stališčih širšo in ožjo javnost, in sicer na društvenih sestankih, preko društvenih publikacij in obvestil, preko sredstev javnega obveščanja in interneta, z organizacijo tiskovnih konferenc in okroglih miz.

Za zagotovitev javnosti dela Društva je odgovoren predsednik Društva.

II. NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA

6. člen

Namen Društva je popularizacija humanistike, filozofije in umetnosti skozi strokovno, znanstveno, raziskovalno in izobraževalno delo, prezentirano v javnosti, povezovanje ljudi z interesom za humanistiko in umetnost ter skrb za širjenje pridobitev humanistične tradicije in umetnosti na vseh področjih družbe.

Namen društva je prav tako negovanje in razširjanje tradicije kritičnega mišljenja, podpiranje in izvajanje filantropskih, humanitarnih in aktivističnih dejavnosti.

7. člen

Cilji in naloge Društva so:

zavzemanje za humanistične in umetniške vsebine znotraj univerzitetnega in hkrati javnega sektorja z namenom opozarjanja na družbeno relevantnost humanistike in umetnosti,
združevanje ljudi z istim humanističnim oz. filozofskim in umetniškim interesom in popularizacija tovrstnih dejavnosti,
predstavitev dejavnosti humanističnih ved, umetniških dejavnosti ter njihovega znanja širši medijski javnosti s prirejanjem javnih predavanj in prezentacijo družbenokritičnih refleksij članov in zainteresiranih državljanov v občilih in elektronskih medijih,
poglabljanje zanimanja za filozofska vprašanja in mesto filozofije v javnem življenju nasploh z različnimi popularnimi in strokovnimi vsebinami,
poudarjanje, vzpodbujanje in raziskovanje sodobnih umetniških praks ter njihova popularizacija,
izvajanje umetniške dejavnosti kot so umetniški projekti, razstave v galerijskem prostoru, intervencije v javnem prostoru, predstavitve v domačem in internacionalnem prostoru,
medijska dejavnost in založniška dejavnost,
organizacija koncertnih dejavnosti in drugih družabnih dogodkov z namenom približevanja umetnosti, humanistike in filozofije širši javnosti,
organiziranje javnih tribun, predavanj in drugih oblik srečanj z namenom prezentiranja dela humanistov in še zlasti filozofov,
opozarjanje na vlogo problemsko-analitičnega pristopa ob reševanju zagat splošnega družbenega značaja in krepitev kritično intelektualne drže,
spodbujanje razvoja humanistike z idejo medsebojnega sodelovanja tovrstnih organizacij in zainteresiranih posameznikov,
javno opozarjanje na spoštovanje različnosti in strpnosti v družbi ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, prav tako pa tudi vseh ostalih temeljnih pridobitev humanizma in univerzalnih temeljev etike,
skrb za razvijanje in uveljavljanje kritičnega mišljenja, kot je ta pojem opredeljen v okviru filozofije izobraževanja, kjer je kritični mislec nekdo, ki ga na ustrezen način vodijo razlogi,
skrb za razvijanje ustvarjalnega, kreativnega razmišljanja in v ta namen povezovanje z drugimi področji človeškega ustvarjanja (umetnost, film, literatura, prevajanje itd.),
povezovanje z ustreznimi izobraževalnimi institucijami, zavodi in društvi, kakor tudi organizacija ter priprava izobraževalnih delavnic, okroglih miz, filmozofskih in umetniških večerov, poletnih šol, taborov in sorodnih projektov,
organiziranje in izvajanje filantropskih, humanitarnih in aktivističnih dejavnosti, ki so v skladu s temeljnimi načeli društva,
ustanavljanje sekcij in oddelkov društva, za izvajanje praktičnih dejavnosti, usmerjenih v uresničevanje osnovnih ciljev društva.

Sekcije, ki delujejo ali bodo delovale v okviru društva, so aktivne pri uresničevanju projektov, ki ustrezajo društvenim načelom in usmeritvam in so pri tem delovanji avtonomne.

III. ČLANSTVO

8. člen

Član (-ica) Društva je lahko vsak (-a) državljan (-ka) Slovenije, ki želi delovati na področju humanistike oziroma društvenih dejavnosti in ki sprejme statut Društva ter redno plačuje članarino, pa tudi drugi, ki jim članstvo potrdi skupščina.

Višino članarine določi upravni odbor društva.

Članstvo v Društvu je prostovoljno.

Članstvo je lahko redno ali častno.

Redni člani so lahko vse osebe, ki jih druži zanimanje za humanistiko in ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisuje statut Društva.

Častni člani so tisti člani, ki jim zaradi izjemnih zaslug v zvezi z delovanjem Društva častno članstvo potrdi Skupščina na predlog upravnega odbora. Častni člani ne plačujejo članarine in nimajo pravice voliti ali biti izvoljeni.

Če se v klub včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti, ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v klub podati pisno soglasje.

9. člen

Pravice članov so:

da uresničujejo svoje raziskovalne in strokovne interese na področju dejavnosti Društva,
da so seznanjeni s programom, delom in poslovanjem Društva,
da sodelujejo pri delu Društva,
da v skladu z dogovorjenimi pravili koristijo skupne dosežke in rezultate delovanja Društva,
da volijo in so izvoljeni v organe Društva,
da soodločajo v organih Društva.

Dolžnosti članov so:

da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Društva,
da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi skupščina društva,
da prenašajo svoje izkušnje in znanja na mlajše člane društva,
da spoštujejo statut in druge akte, pravila ter sklepe organov Društva,
da dajejo Društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
da varujejo ugled Društva.
Članarina je prostovoljna.

10. člen

Članstvo v Društvu preneha:

z izstopom po podani pisni izjavi
z izključitvijo na seji skupščine Društva, za katero mora glasovati 2/3 navzočih po predhodni odločitvi častnega razsodišča. Po odločitvi častnega razsodišča o izključitvi navedeni član ne more izvrševati svojih pravic in dolžnosti iz tega statuta do odločitve seje skupščine,
s smrtjo ,
s prenehanjem delovanja Društva.

IV. ORGANIZACIJA DRUŠTVA

11. člen

Organi Društva so:

Skupščina
Predsednik Društva
Upravni odbor, UO
Nadzorna komisija, NK
Častno razsodišče, ČR

12. člen

Skupščina

Skupščina je najvišji organ Društva, ki ga sestavljajo vsi člani Društva, in voli druge njegove organe.

Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno skupščino sklicuje predsednik Društva po sklepu UO praviloma enkrat letno. Izredno skupščino skliče UO na svojo zahtevo, na zahtevo 1/3 članov Društva ali na zahtevo NK. UO je dolžan sklicati izredno skupščino najkasneje v dveh mesecih po tem, ko je prejel zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredno skupščino polovica članov Društva ali NK.

Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je sklicana.

13. člen

O sklicu skupščine in z dnevnim redom morajo biti člani Društva obveščeni najmanj 14 dni pred sklicem.

Skupščina je sklepčna, če je prisotna polovica članov. Če skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za 15 minut. Po tem času je skupščina sklepčna, če je prisotnih vsaj 7 članov Društva.

Skupščina sprejema sklepe z večino navzočih članov Društva. Kadar odloča o spremembi statuta Društva ali o prenehanju delovanja Društva, mora za to glasovati 2/3 navzočih članov.

Glasovanje je praviloma javno, če se člani ne odločijo za tajni način glasovanja.

Volitve organov Društva so javne.

14. člen

Skupščina razpravlja in sklepa:

o dnevnem redu skupščine,
sprejema in spreminja statut in druge akte Društva,
sprejema delovni program društva,
sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun Društva,
voli in razrešuje UO, NK, ČR in druge organe in komisije Društva,
voli in razrešuje predsednika Društva,
odloča kot drugostopenjski organ zoper sklepe UO, NK, ČR in drugih organov Društva,
odloča o višini članarine in o sredstvih za finančno-materialno poslovanje Društva,
odloča o vključevanju oz. združevanju Društva z drugimi sorodnimi organizacijami,
odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani Društva.
odloča o prenehanju delovanja Društva.

Posamezni predlogi za razpravo na skupščini, ki jih podajajo organi Društva, morajo biti v pisni obliki poslani UO najmanj 8 dni pred sklicem skupščine.

Predlogi posameznikov o katerih naj se razpravlja na skupščini se morajo podati v pisni obliki UO najmanj 7 dni pred izvedbo skupščine.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, tajnik in dva overitelja.

15. člen

Predsednik (-ica) Društva

Predsednika Društva, ki je po svojem položaju tudi predsednik UO, izvoli skupščina za dobo 2 let.

Predsednik zastopa in predstavlja Društvo pred državnimi organi in drugimi organizacijami v državi in tujini ter pred tretjimi osebami.

Predsednik je odgovoren za zakonito delo Društva ter za delo Društva v skladu s statutom. Za svoje delo je odgovoren skupščini in UO.

Predsednika Društva ob njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik Društva.

16. člen

Upravni odbor (UO)

Upravni odbor je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska in strokovno tehnična opravila ter vodi delo Društva v času med dvema sejama skupščine po programu in po sklepih, sprejetih na skupščini. UO je za svoje delo odgovoren skupščini.

UO šteje 5 članov.

Izvoli ga skupščina.

Predsednik Društva je predsednik UO po svojem položaju.

V njegovi odsotnosti vodi delo UO podpredsednik UO, ki ga izvolijo člani UO.

UO se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno.

Mandat člana UO je 2 leti, z možnostjo ponovne izvolitve.

17. člen

UO opravlja naslednje naloge:

sklicuje skupščino,
skrbi za izvrševanje programskih usmeritev Društva,
pripravlja predloge aktov Društva,
izdela predlog finančnega plana in skrbi za finančno in materialno poslovanje Društva,
imenuje podpredsednika in tajnika Društva ter posamezne komisije oz. delovna telesa,
izvaja druge naloge, ki izhajajo iz aktov Društva ali ga za to pooblasti skupščina.

UO sme podeliti posameznim članom začasne ali trajne zadolžitve v zvezi s posameznimi področji dela Društva. UO sme začasne ali trajne zadolžitve v zvezi s posameznimi področji dela Društva poveriti tudi osebam in organizacijam, ki niso člani društva, če je to v skladu s cilji in nameni Društva in če se s tem zagotavljajo na najboljši možni način varstvo interesov in koristi Društva.

18. člen

UO praviloma dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali tajnik.

UO se sestaja enkrat letno v prostorih Društva. Ostale seje UO se lahko izvedejo na vse ostale načine, ki zagotavljajo medsebojno komunikacijo in nedvoumnost v takih komunikacijah sprejetih odločitev.

UO je sklepčen, le ko so na seji prisotni vsi člani UO. Sklepi UO so sprejeti, če jih sprejmejo vsaj trije člani.

19. člen

Nadzorna komisija (NK)

Nadzorna komisija predvsem spremlja delo UO in drugih organov Društva ter opravlja nadzor nad finančno – materialnim poslovanjem Društva.

NK o svojem delu enkrat letno poroča skupščini.

NK je sestavljena iz treh članov. Člani med sabo izvolijo predsednika. Člani NK ne morejo biti obenem tudi člani UO. NK je sklepčna, ko so na seji prisotni vsi člani NK. Sklepi NK so veljavni, če jih potrdita vsaj dva člana.

Za svoje delo je nadzorna komisija odgovorna skupščini.

20. člen

Člani NK smejo sodelovati na dveh rednih sejah UO, ki se odvijajo v prostorih Društva, pri čemer nimajo pravice glasovanja. Člani NK se lahko seznanijo z vsemi sklepi UO. Mandat članov NK je 2 leti.

21. člen

Častno razsodišče

Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih izvoli skupščina za dobo 2 let. Častno razsodišče je za svoje delo odgovorno skupščini. Predsednika razsodišča iz svoje srede izvolijo člani razsodišča na prvi seji Častnega razsodišča.

Častno razsodišče vodi disciplinski postopek in izreka sankcije po disciplinskem pravilniku. Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe Zakonika o kazenskem postopku, ki bo dopolnjen in usklajen v 6. mesecih po potrditvi statuta..

Predlog za uvedbo postopka poda predsednik Upravnega odbora Društva. Disciplinski postopek mora biti zaključen v 30 dneh od uvedbe postopka.

Častno razsodišče veljavno sklepa, če so navzoči vsi člani razsodišča, sklep pa je sprejet, če zanj glasujeta vsaj dva člana.

Za disciplinski prekršek članov Društva se šteje nespoštovanje pravil in sklepov organov Društva ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese in ugled Društva.

Kršitve so predvsem:

kršitve določb statuta in aktov Društva,
nevestno in lahkomiselno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v Društvu, če tako dejanje škoduje Društvu ali škoduje njegovemu ugledu.

Častno razsodišče lahko izreče članom Društva naslednje ukrepe: opomin, javni opomin in izključitev.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

22. člen

Dohodki Društva so:

članarina,
darila in volila,
prispevki donatorjev in sponzorjev,
iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Društva,
iz javnih sredstev,
drugi dohodki.

23. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Na redni letni skupščini se obravnava in sprejema zaključni račun – poročilo.

24. člen

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za poslovanje Društev ter v skladu z veljavnimi predpisi. Društvo posluje z zunanjim računovodskim servisom. Društvo uporablja dvostavno knjigovodstvo.

25. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik Društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko UO najame računovodjo – blagajnika Društva, sicer to delo izvaja predsednik (-ica) Društva.

Finančno materialno poslovanje Društva je javno za vse člana Društva.

Društvo opravlja finančno poslovanje preko bančnega računa.

Odredbodajalec je predsednik (-ica) Društva.

Denarna sredstva Društva vodi predsednik (-ica) ali za to pooblaščena fizična ali pravna oseba.

26. člen

Društvo prejema finančna sredstva prejema iz naslednjih klasificiranih dejavnosti:

73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora (sodelovanje društva s sponzorji)

82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (organiziranje srečanj, predavanj in simpozijev na področju humanistike, družboslovja in kulture)

85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (delavnice in tečaji iz področja humanistike in družboslovja)

90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje (organizacija razstav, predstav in koncertov)

Društvo za pridobivanje sredstev za svoje delovanje opravlja tudi sledeče pridobitne dejavnosti, ki so vsebinsko povezane z nameni, nalogami in nepridobitnimi dejavnostmi društva, in sicer:

73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora (sodelovanje društev s sponzorji)

82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (organiziranje srečanj, predavanj in simpozijev na področju humanistike, družboslovja in kulture)

85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (delavnice in tečaji iz področja humanistike in družboslovja)

J58.110 Izdajanje knjig (dela članov in organizacij s katerimi društvo sodeluje)

J58.140 Izdajanje revij in druge periodike (dela članov in organizacij s katerimi društvo sodeluje)

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

27. člen

Društvo preneha delovati:

s sklepom skupščine z 2/3 večino navzočih članov, če prenehajo pogoji in razlogi, ki so narekovali njegovo ustanovitev,
z odločbo pristojnega upravnega organa.

V primeru prenehanja delovanja Društva preide premoženje Društva drugemu društvu s podobno dejavnostjo, ki se ga izbere na zadnji skupščini in ga skupščina Društva na predlog UO potrdi z 2/3 večino. Če takšnega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

28. člen

Po sprejetju sprememb določb statuta, ki opredeljujejo delovanje organov Društva, mora biti najkasneje v šestih mesecih po sprejetju sprememb sklicana skupščina Društva.

29. člen

Ta statut je sprejela skupščina dne 22. 11. 2018 in stopi v veljavo, ko ga potrdi ustrezni upravni organ. Vse spremembe statuta začnejo veljati takoj po sprejemu na skupščini Društva.

30. člen

Na svoji skupščini dne 22. 11. 2018 so prisotni člani društva sprejeli prečiščeno besedilo Statuta, usklajeno z novim Zakonom o društvih in njegovih dopolnitvah.

Predsednica društva
Dora Lenart

Priloga k statutu (PDF)