Vsako leto 15. marca praznujemo Svetovani dan socialnega dela. To delo se nanaša na prakso in stroko, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov, skupin in skupnosti. Vključuje različne dejavnosti, kot so zagotavljanje pomoči in podpore posameznikom v stiski, reševanje socialnih problemov, izvajanje programov za preprečevanje in reševanje težav ter spodbujanje socialne pravičnosti in enakosti.
Socialno delo je zelo pomembno za socialno državo, kar Slovenija zagotovo je, kakor tudi za globalno družbo kot celoto. Zagotavlja podporo in pomoč različnim ranljivim skupinam v družbi, vključno z brezdomci, žrtvami nasilja, invalidi, starejšimi in otroki v stiski. S tem se izboljšuje kakovost njihovega življenja in omogoča njihova integracija v družbo. Osredotoča se na zagotavljanje enakih možnosti in pravic za vse člane družbe. Tovrstno delo ima ključno vlogo pri reševanju kriznih situacij, kot so naravne nesreče, migracijske krize ali izbruhi bolezni (vse temu smo priča v zadnjih letih). Prispeva k bolj pravični, solidarni in uspešni družbi, kjer se vsak posameznik počuti vključenega, spoštovanega in podprtega.
Za izvajanje socialnega dela skrbijo socialni delavci, ki delajo v različnih okoljih, vključno z javnimi agencijami, nevladnimi organizacijami, bolnišnicami, šolami in seveda Centri za delo z otroki in mladostniki s primanjkljaji na čustvenem področju. Njihovo delo lahko zajema svetovanje, zagotavljanje osnovnih potreb, izvajanje terapij, pomoč pri iskanju zaposlitve in še več. Pomembno je, da delujejo skladno z etičnimi smernicami, katere vključujejo spoštovanje dostojanstva in pravic, zaupnost, integriteto in pravičnost. Njihov cilj je pomagati posameznikom, da se jih popelje po pravi poti do obdobja odraslosti, ko bodo morali sami poskrbeti zase.
Socialni delavci izvajajo različne naloge in imajo temu primerne tudi obveznosti. Morajo identificirati probleme in nato seveda tudi skušati reševati le-te, kot so: revščina, brezdomstvo, zloraba, zanemarjanje in odvisnosti. S svojim delom prispevajo k preprečevanju teh problemov in ustvarjanju bolj zdrave ter stabilne družbe. Prizadevajo si za odpravljanje neenakosti in diskriminacije ter za uveljavljanje pravic posameznikov in skupin. Spodbujajo sodelovanje med posamezniki in skupinami ter krepijo socialno mrežo, ki lahko nudijo podporo v težkih časih. Brezpogojno nudijo psihosocialno podporo, osnovne potrebščine in koordinacijo pomoči v takšnih situacijah. Delajo v različnih institucijah in organizacijah, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem socialne pomoči, podpore in storitev.
Centri za socialno delo so osrednje institucije, ki izvajajo številne storitve socialnega dela na lokalni ravni, vključno s svetovanjem, pomočjo družinam v stiski, zagotavljanjem denarne pomoči, skrbništvom, posvojitvijo in drugimi storitvami. Delajo pa tudi v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih zdravstvenih ustanovah, ki nudijo psihosocialno podporo, svetujejo pri reševanju socialnih in praktičnih težav ter pomagajo pri načrtovanju po odpustu iz ustanov. Zelo pomemben člen delovanja so socialni delavci seveda šolah, vrtcih in univerzah delujejo šolski svetovalni delavci in študentski svetovalni centri, kjer socialni delavci nudijo podporo študentom, učencem, staršem in zaposlenim. Tudi številne nevladne organizacije delujejo na področju socialnega dela in zagotavljajo različne storitve in programe za ranljive skupine prebivalstva, kot so brezdomci, žrtve nasilja, invalidi in drugi.
Najpomembnejšo vlogo (vsaj zame) pa imajo socialni delavci v Zavodih za socialno varstvo, kjer se izvajajo storitve za starejše, invalide, otroke v stiski in druge ranljive skupine. Socialni delavci v teh zavodih zagotavljajo oskrbo, osnovne storitve, socializacijo, druženje, terapije in šport ter rekreacijo varovancev (več o tem naslednjič).
Čeprav naša država iz državnega proračuna namenja veliko denarja za delovanje socialne države, se najdejo posamezniki in tudi skupnosti, ki menijo, da je Slovenija preveč socialno naravnana.
Slovenija je znana po svojem razvitem socialnem sistemu in socialni varnosti. Ima široko paleto socialnih programov in storitev, namenjenih zagotavljanju pomoči in podpore različnim skupinam prebivalstva. V nadaljevanju poglejmo, katere oblike socialne pomoči slovenska država namenja svojim državljanom.
V Sloveniji ima vsakdo pravico do zdravstvenega zavarovanja, ki ga financira država, delodajalci in posamezniki s prispevki. To omogoča enak dostop do zdravstvenih storitev za vse prebivalce. Imamo pokojninski sistem (čeprav na trenutke šepa in bi bil potreben temeljite prenove), ki zagotavlja pokojninsko varnost prebivalcem v njihovi starosti. Poleg obveznega pokojninskega zavarovanja obstajajo tudi dodatne oblike prostovoljnega varčevanja za pokojnino. Naša država zagotavlja različne oblike socialne pomoči in subvencij za posameznike in družine v stiski, kot so: denarna pomoč, otroški dodatki, subvencije za plačilo stanovanjskih stroškov in še kaj bi se našlo. Zelo dobro imamo razvit sistem socialnega varstva, ki zagotavlja storitve in programe za različne ranljive skupine, vključno s starejšimi, invalidi, otroki v stiski, brezdomci in drugimi. Na osnovi tega se ponuja programe izobraževanja in usposabljanja za ljudi v stiski ali tiste, ki se želijo izboljšati svoje življenjske razmere. To vključuje različne oblike poklicnega usposabljanja, vključno s programi za brezposelne.
Te in še mnoge ukrepe ob državi podpira široka mreža javnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju socialnega dela in prispevajo k izvajanju programov ter nudenju podpore posameznikom in družinam v Sloveniji. Zavedati se moramo, da tovrstne socialne pomoči in podpore ne nudijo vsem ljudem v razvitih družbah po svetu. Zato je prav, da smo ponosni na državo, v kateri živimo, ki na vse to nudi in omogoča vsaj delno enakopravno življenje v naši družbi.
Doc. dr. Bojan Macuh