4. 5. 2014 Filmsko

Uporaba odlomkov iz filmov pri določenih vsebinah iz učnega načrta za psihologijo

Avtor:

(Vsebino celotnega filma navajam le, če je to potrebno za razumevanje odlomka.)

ČUSTVA

DELITVE ČUSTEV

Psihološke vsebine v filmih
Afekti, njihov vpliv na mišljenje in vedenje, enostavna in sestavljena čustva po Plutchiku.

Postopek dela
Dijaki v prikazanih odlomkih prepoznajo čustva filmskih likov, jih opredelijo, ocenijo glede na sestavljenost (po Plutchiku), ugotovijo, ali so stopnjevana v afekte, in opazujejo, kako afekti vplivajo na kognitivno funkcioniranje in vedenje.

Filmi in odlomki

MULHOLLAND Dr. (Mulholland Dr., 2001): 0:26:39 do 0:33:00
Vsebina odlomka: Mlad uspešen umetniški režiser Adam želi posneti nov film in išče glavno igralko. A svet filma je skorumpiran, glavne poslovne poteze vleče ‘mafija’, ki mu hoče za glavno žensko vlogo vsiliti svoje dekle. Adam se s tem ne strinja. V prizoru vidimo srečanje ustvarjalcev filma s predstavnikoma ‘mafije’ – bratoma Castigliani. Dramatičnost prizora poudarjajo veliki plani in detajli obrazov ter odsotnost glasbenega ozadja.
Vprašanja: Kakšna čustva izražajo junaki:
o Adam Kesher: nezadovoljstvo (razpoloženje), zavračanje, presenečenje, bes (afekt jeze oz. presenečenje + jeza), zaničevanje (gnus + jeza);
o Adamov menedžer Robert Smith in tisti, ki predstavi navzoče: pričakovanje (vesta, kaj se bo zgodilo, če se nekonformistični režiser ne bo strinjal s predlogi), podrejanje (strah + sprejemanje);
o gospod Darby: strah se stopnjuje v paniko (afekt);
o brata Castigliani: nezadovoljstvo (razpoloženje), jeza se stopnjuje v bes, gnus (enostavno), zaničevanje (gnus + jeza).

KLAVIR (The Piano, 1993): 1:25:06 do 1:33:08
Vsebina filma: Sredi devetnajstega stoletja so se na daljavo, s Škotske v Novo Zelandijo, dogovorili za poroko med Ado in novozelandskim veleposestnikom Stewartom. Ada je po šoku, ki ga je doživela v otroštvu, prenehala govoriti, njena edina uteha in komunikacija s svetom je klavir. S hčerko (in klavirjem) pripotujeta k Stewartu. Kmalu pa se izkaže, da dogovorjeni zakon ne bo srečen. Stewart je robat in neizprosen moški, ki od svoje žene pričakuje predvsem poslušnost in podrejanje. Ko s sosedom Georgeom Bainesom zamenja klavir za kos zemlje, je Ada obupana. Sosed, ki mu je Ada všeč, ji obljubi, da dobi klavir nazaj v zameno za učne ure. Med njima se sčasoma razvijejo globlja čustva.
Vsebina odlomka: Hči odnese Adino ljubezensko sporočilo Stewartu namesto sosedu Georgeu. Usodnost te odločitve je poudarjena z razpotjem, zbiranjem oblakov, dežjem, hojo po ozkih brveh in robovih (obzorju). Ko Stewart izve za ženino razmerje, ji v afektu odreže prst.
Vprašanja: Kakšna čustva izražata junaka:
o Ada: jeza (ko hčerka noče odnesti predmeta Georgeu), presenečenje (ko se pojavi razburjeni Stewart), razočaranje (presenečenje + žalost), obup (afekt žalosti oz. strah + žalost), resigniranost (sprejemanje + žalost), ljubezen (do Georgea);
o Stewart: bes (afekt jeze oz. presenečenje + jeza), ljubosumje (ljubezen + sprejemanje, toda: ali med Stewartom in Ado obstaja ljubezen?), nevoščljivost (žalost + jeza), zaničevanje (gnus + jeza).

ČAROVNICA IZ BLAIRA (The Blairwitch Project, 1999): 1:05:00 do 1:10:35
Vsebina filma: Film temelji na izmišljeni zgodbi, ki pa je režirana tako, da se zdi, kot da gre za amaterske dokumentarne posnetke. Trije študenti filma (Mike, Josh in Heather) so se odpravili v Black Hills (Maryland, ZDA), da bi posneli dokumentarni film o lokalni legendi o Elly Kedward, ki naj bi bila v 18. stoletju zaradi čarovništva izgnana v te gozdove. Nenadoma pa ne najdejo več poti ven, poleg tega imajo občutek, da jih zalezuje nekaj nejasnega.
Vsebina odlomka: Heather po večdnevnem brezuspešnem iskanju rešitve uvidi brezizhodnost situacije, se zlomi in prizna poraz: s prijatelji, ki so zaupali v njeno presojo, je dokončno izgubljena sredi grozečega gozda.
Vprašanja: Kakšna čustva izraža Heather: tesnobnost (razpoloženje), grozo (afekt), obžalovanje (žalost + zavračanje), obup (afekt žalosti oz. strah + žalost).

ČUSTVENA ZRELOST

Psihološke vsebine v filmih
Merila čustvene zrelosti: raznolikost, kulturna ustreznost, funkcionalnost, uravnavanje doživljanja in izražanja čustev.

Vprašanje pred ogledom
Pomislite na človeka, za katerega bi rekli, da je čustveno zrel. Kakšne lastnosti ima? Kako se obnaša?

Filmi in odlomki

AMERIŠKI PSIHO (American Psycho, 2000): raznolikost čustvovanja: od začetka do 0:22:44
Vsebina filma: »Cinični portret družbe, ki za bleščečo fasado ne skriva ničesar. Če bi dekadentna Amerika druge polovice osemdesetih let imela obraz in telo, bi bila streniran, negovan mlad urbani japi, določen s svojo politično brezbrižnostjo in z nenasitno potrošniško mrzlico. A to bahavo utelešenje ameriškega sna je obenem tudi odsev banalnosti vsakdana privilegirane, bogate Amerike. Neskončno natančni opisi vsega, od jedilnikov v prestižnih restavracijah pa do tega, kaj ima kdo oblečeno, nazorno pričarajo naveličano utrujenost, ki preveva svet ‘lepih in praznih’ zveri urbane džungle. Zveri, ki svojo že davno izginulo identiteto iščejo v koktajlu drog, elitnih klubov, seksa, nasilja in denarja. Bateman, morilec iz naslova, je sposoben povsem hladnokrvno razsekati ali razžagati kogar koli, toda misel, da njegovi lasje niso negibno pospravljeni v popolnost, ga spravi na rob solza.
Pri Batemanu je najbolj strašljivo to, da svojega ravnanja ne utemeljuje z nobenim, še tako sprevrženim ali za lase privlečenim razlogom; ne žene ga ne želja po denarju ne ideološko utemeljeno sovraštvo do žensk, ne prevratniški odnos do od družbe vsiljenih norm. Poslovni sodelavci, prijatelji, brezdomci, prostitutke, nekdanje dekle in živali – vsi so v nevarnosti, vsi so potrošno blago – za Batemana bolj pogrešljivi kot nova Armanijeva kravata.«
Vir: Ameriški psiho. http://www.rtvslo.si/kultura/knjizna-polica/ameriski-psiho/143208 (5. 6. 2009).
Vprašanja: Ocenite različne vidike Batemanove osebnosti (značaj in vrednote, telesno področje, inteligentnost in razgledanost, čustvena zrelost, samopodoba, medosebni odnosi). Kateri kriterij čustvene zrelosti opisuje izjava (0:22:03 do 0:22:44) »I have all the characteristics of a human being: blood, flesh, skin, hair; but not a single, clear, identifiable emotion, except for greed and disgust.«

KLAVIR (The Piano, 1993): uravnavanje čustev
Gl. Delitve čustev.

SEL (The Messenger, 2009): prilagojenost čustev situaciji, uravnavanje čustev, raznolikost čustev) ↗A2
Vsebina filma: Pripadnika vojske obveščata sorodnike umrlih in pogrešanih vojakov.
Vsebina odlomka: Akterjev nadzor nad čustvi popolnoma popusti, saj izbruhne nad nič krivima vojakoma. Izraža jezo, četudi bi bila v tej situaciji pričakovana žalost. Morda tudi sicer ne zna ustrezno izražati čustva žalosti in se namesto tega v žalostnih situacijah odzove agresivno (merilo raznolikosti čustvovanja). Obnašanje ne ustreza nobenemu od meril zrelosti, čeprav je njegov odziv ‘normalen’ glede na ‘nenormalne’ okoliščine.

ČUSTVA IN FIZIOLOŠKI PROCESI

Psihološke vsebine v filmih
Fiziološke spremembe in telesni izrazi ob čustvu strahu, poligraf.

Vprašanja pred ogledom
Kakšne fiziološke spremembe spremljajo močna čustva? Zakaj se ob močnih čustvih telo začne potiti? Kaj veste o detektorju laži?

Filmi in odlomki

MIDNIGHT EXPRESS (Midnight Express, 1978): strah, potenje: 0:00:00 do 0:06:14
Vsebina odlomka: Billy poskuša iz Turčije pretihotapiti mamila. Izdajo ga potne srage.

PREVARANT (Deceiver, 1997): poligraf: 0:00:00 do 0:15:00
Vsebina odlomka: James Wayland je obtožen umora prostitutke. Policista ga preizkušata s poligrafom. Med ciničnim obtožencem in policijskima preiskovalcema, ne preveč inteligentnim Braxtonom in prikrito agresivnim Kennesawjem, poteka zanimiva komunikacija, ne le na besedni ravni. V enem od kadrov Wayland sedi v središču filmskega platna, priključen na poligraf, kot čakajoč na usmrtitev na električnem stolu. Glasba daje pridih usodnosti, barve so umazane (kakor so umazani posli na policiji). Wayland zavaja poligraf: ob kontrolnem vprašanju pogoltne slino, naslednjič si v zavest prikliče travmatičen spomin iz otroštva. Kamera snema sence žaluzij na Waylandovem obrazu, ki simbolizirajo njegovo ujetost v travmatične spomine iz otroštva. Flashback v umazano rdečih barvah pokaže, v kakšnem ‘zaporu’ ga je preživljal. Sadistični oče je posnet iz rahlo spodnjega snemalnega kota, kar poudari njegovo dominantnost in sovražnost. Ko se vrnemo v sedanjost, prične Wayland v odgovor na nevtralno vprašanje kašljati in tako spet zbega prizadevnega preiskovalca.
Vprašanja: Kaj smo izvedeli o osebnostih Jamesa Waylanda, policista Braxtona in policista Kennesawja? Kako poskuša Wayland prevarati poligraf in zmesti policista? Kakšna občutja poudarja glasba? Kakšne so barve in kaj sporočajo? Kakšen je simbolični pomen sence žaluzij na Waylandovem obrazu, ko potone v spomine iz otroštva? Zakaj je Waylandov oče v flashbacku (spominu) prikazan z rahlo spodnjega snemalnega kota?

Priloga: Poligrafsko testiranje
V filmu prikazana metoda poligrafskega testiranja se imenuje metoda s kontrolnimi vprašanji in poteka tako, da poligrafist (lahko v sodelovanju s psihologom) zbere informacije o preiskovancu in sestavi serijo vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti z ‘da’ ali ‘ne’. Med merjenjem fizioloških reakcij preiskovancu zastavlja tri vrste vprašanj, ki so pomešana med seboj:
o irelevantna vprašanja, na podlagi katerih se določi običajna fiziološka odzivnost osebe, npr. ali je danes sreda, ali ste v službi v X podjetju;
o kritična ali relevantna vprašanja, ki so neposredno povezana z zločinom, npr. ali ste ukradli avto X;
o kontrolna vprašanja, npr. ali ste se kdaj grdo zlagali bližnji osebi, ali ste ukradli še kaj razen tega, za kar vas obtožujejo, ali ste že kdaj koga ranili, ali ste kdaj ogoljufali zavarovalnico.
Predpostavlja se, da bo oseba, ki je nedolžna in v zvezi z zločinom govori resnico, dosledno bolj vznemirjena in zaskrbljena ob kontrolnih vprašanjih kot ob kritičnih. Zakaj? Če oseba ni vpletena v obravnavani primer, so vprašanja v zvezi z njim zanjo neogrožujoča in je ne vznemirijo. Nasprotno pa kontrolna vprašanja, ki niso povezana s primerom, razkrivajo neko njeno dejanje, na katerega se vežejo občutja krivde. Zato je osebi neprijetno, ko posumi, da poligrafist ve zanj. Če ni razlik v reakcijah na kontrolna in kritična vprašanja, ne moremo skleniti ničesar. Sestava kontrolnih vprašanj ni preprosta. Da jih poligrafist lahko dobro oblikuje, mora imeti informacije o preiskovančevem preteklem in sedanjem življenju, tudi o njegovih manjših ali večjih disocialnih dejanjih. Ocenjujejo, da je zanesljivost te metode 87 odstotna.

NEBESEDNO IZRAŽANJE ČUSTEV

Psihološke vsebine v filmih
Nebesedni izrazi čustev.

Filmi in odlomki

ELLIE PARKER (Ellie Parker, 2005): učenje filmske igre: 0:00:00 do 0:12:27 in 0:43:41 do 0:51:54
Vsebina filma: Mlada igralka, ki si želi uspeti v Hollywoodu, hodi z avdicije na avdicijo in na učne ure igre.
Vsebina odlomkov: Ellie pokaže svoje vrhunske igralske sposobnosti, kako se vživlja v filmski lik in ga karakterizira s pomočjo tehnike čustvenega spomina. Učne ure igre so čustveno izjemno naporne.
Vprašanja: Kako razlikujete ‘dobre’ in ‘slabe’ igralce? Zakaj je Naomi Wats tako prepričljiva? Ali bi sami zmogli čustveno tako naporne treninge? Bi se lahko tako sprostili in vživeli, da ob tem ne bi občutili nelagodja?

GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA (The Lord of the Rings: The two Towers, 2002): nebesedni izrazi ambivalentnosti: 1:34:44 do 1:37:02
Vsebina odlomka (o Gollumu): Gollum je fikcijski lik iz Tolkienove pravljice Gospodar prstanov. O sebi govori v prvi osebi množine, kar kaže, da je notranje razdvojen. Več kot 500 let je bil suženj prstana, ki ga je obsedel z željo po moči. Gollum je nasilen in zahrbten. Pred tem je bil prijazen človek, po imenu Sméagol. Zdaj sta ti dve osebnosti nenehno v konfliktu. Ko prevlada Sméagol, so oči lika bledo rumene in zenice razširjene. Ko se ujezi ali je prizadet, pa prevlada Gollum, oči pozelenijo in zenice se zožijo. Lik Golluma je bil ustvarjen digitalno, s pomočjo računalniško generiranih podob (↗FS: animacija). Golluma je ‘igral’ angleški igralec Andy Serkis. Na podlagi njegovih obraznih potez, telesnih gibov in glasu so izdelali digitalno lutko, nato pa s posebno tehniko ‘motion capture’ posneli njegovo gibanje in te informacije uporabili pri animaciji digitalnega modela v tridimenzionalnem prostoru. Uporabili so tudi tradicionalno animacijo.
Vprašanja: Kakšni nebesedni znaki spremljajo Gollumov notranji konflikt?

MOTIVACIJA

POTREBE

Psihološke vsebine v filmu
Zadovoljevanje primarnih potreb.

Film in odlomek

APOKALIPTO (Apocalypto, 2006): 0:00:00 do 21:34
Vsebina odlomka: Idilični prikazi življenja Majev v naravi v 10. stoletju, tik pred koncem njihove civilizacije. Lahko si ogledamo še izjemni prizor prerokbe male Indijanke: 0:57:31 do 1:00:53.
Vprašanja: Komentirajte način življenja v plemenu. Ali menite, da so prikazi v skladu z resničnostjo? Komentirajte misel: ‘Ko bi ljudje hodili okoli in zadovoljevali svoje nagonske želje le tedaj, ko jih v resnici občutijo, kakor živali, ki jih tako prezirate, bi se vedli neprimerno bolje, kakor se večina civiliziranih ljudi vede današnje dni.’ (Iz Aldous Huxley: Kontrapunkt življenja.)

VREDNOTE

Psihološke vsebine v filmih
Moralne1 in potenčne2 vrednote.

Dejavnosti pred ogledom
Uvodoma lahko izvedemo dejavnost idealni dan, ki poteka individualno. Dijakom damo navodilo: Predstavljaj si, da ti je dana enkratna priložnost, da preživiš ves dan natanko tako, kot sam želiš. Sestavi in napiši načrt za idealni dan od trenutka, ko vstaneš, do takrat, ko se utrudiš in želiš zaspati. Pri načrtovanju ni nobenih omejitev, nič te ne ovira, dan naj poteka povsem po tvojih željah in predstavah. Načrt naj ne preseže 10 točk. Dijaki iz načrta razberejo svoje vrednote in jih umestijo v širše kategorije.
Hitro in nenadzorovano dokončajte stavek: Najpomembnejše v življenju je … Napišite pozitivne in negativne posledice v družbi prevladujočih potenčnih vrednot za posameznika.
Hitro in brez razmišljanja dokončajte stavek: Družina mi pomeni … Kakšne so temeljne funkcije družine? Kakšna je funkcija mladostnika v vlogi družinskega člana? Se vam zdi, da jo izpolnjujete? Kaj bi se spremenilo (umanjkalo), če bi vsak član družine odpotoval za mesec dni?

Filmi in odlomki

V DIVJINI (Into the Wild, 2007): protipotrošniške vrednote: 1:46:01 do 1:48:30 (da si učenci ustvarijo vtis o McCandlessovem stilu življenja, predhodno predvajamo še odlomek: 0:39:05 do 0:42:30)
Vsebina filma: Christopher McCandless (1968–1992) je bil študent iz Virginije, ki je štopal na Aljasko z zelo skromno količino hrane in opreme, namenjen, da nekaj časa preživi sam v divjini. Leta 1996 je Jon Krakauer o njegovem potepuškem življenju napisal knjigo Into the wild, po kateri je leta 2007 Sean Penn posnel film.
McCandlessa so učitelji opisali kot fanta z močno voljo in fizično vzdržljivostjo. Zanimal se je za zgodovino in antropologijo in nasprotoval materialističnim vrednotam ameriške družbe. Po diplomi je daroval 24.000 dolarjev (od 42.000, ki mu jih je družinski prijatelj podaril za študij) v dobrodelne namene in začel svoje nekajmesečno popotovanje pod imenom Alexander Supertramp. Potoval je skozi Arizono, Kalifornijo in Južno Dakoto. Včasih je opravljal priložnostna dela, drugič spet živel popolnoma brez denarja in stikov z ljudmi. Leta 1992 se je naselil v zapuščenem avtobusu v zasneženem Fairbanksu na Aljaski. S seboj je imel dobre 4 kg riža, polavtomatsko puško, nekaj knjig in opremo za kampiranje.
Njegovo truplo so našli nekaj mesecev kasneje v spalni vreči v avtobusu, težko dobrih 30 kg. Kljub spekulacijam, da se je zastrupil z neko rastlino ali gobo, so forenzični podatki dokazovali smrt zaradi sestradanosti.
Vsebina odlomka: McCandless v avtobusu razmišlja o svojih željah in vrednotah.
Vprašanja: Iz McCandlessovih razmišljanj izpišite pojme, ki so povezani z vrednotami. V katero kategorijo vrednot bi jih umestili? Razmislite, katere vrednote, potenčne ali moralne, so vam osebno najpomembnejše in pojasnite, zakaj. Kako uresničujete te vrednote?

RESNIČNA ZGODBA (The Straight Story, 1999): družinske vrednote: 0:37:20 do 0:47:03
Vsebina filma: Film je bil posnet po resničnih dogodkih. Alvin Straight (1920–1996) je bil star triinsedemdeset let, ko je izvedel, da je njegovega brata zadela kap. Ločevale so ju stotine milj in desetletja ponosnega molka po prepiru. Alvin zaradi onemoglosti in bolezni ni bil več sposoben za vožnjo avtomobila, zato se je s peščico dolarjev in obilico odločnosti povzpel na stari traktor in odrinil na pot … Umrl je tri leta po svojem popotovanju.
Vsebina odlomka: Alvin sreča nosečo najstnico, ki je pobegnila od doma.
Vprašanja: Pojasnite sporočilo Alvinovega simboličnega dejanja.

NAŠA MALA MIS (Little Miss Sunshine, 2006): družinske vrednote, modelno učenje: 0:00:00 do 0:01:26 in 01:21:30 do 01:38:45
Vsebina filma: Hooverjevi so nenavadna družina: oče Richard vodi tečaje, v katerih uči, kako postati uspešen, a njemu samemu to nikakor ne uspeva, žena Sheryl je ves čas nervozna in prezaposlena, njen istospolno usmerjeni brat Frank je pred kratkim poskušal storiti samomor, dedek Edwin je zasvojen s heroinom, uporniški sin Dwayne noče govoriti, dokler ne bo postal pilot, sedemletna Olive pa si želi zmagati na lepotnem tekmovanju. Ko je povabljena na lepotni izbor mladih deklic, se vsa družina odpravi na neobičajno popotovanje. Ob obilici težav in dogodivščin se znova zbližajo in uvidijo pomen družinskih vezi.
Vsebina odlomkov: Mala Olive se navduši za lepotno tekmovanje. Družina prispe na tekmovanje za mis. Čim bolj opazujejo ambiciozne mlade tekmovalke in njihove še ambicioznejše starše, tem bolj jih skrbi za Olive, ki je drugačna, preprosta in ‘normalno’ otroška. Vendar dogodek nepričakovano zbliža družinske člane.
Vprašanja: Pojasnite sporočilo izida lepotnega tekmovanja.

SKAFANDER IN METULJ (Le Scaphandre et le papillon, 2007): spreminjanje hierarhije vrednot pod vplivom bolezni: 0:33:45 do 0:40:24
Vsebina filma: Gl. delavnico Skafander in metulj.
Vsebina odlomka: Baubyjeva razmišljanja o svojem življenju in vrednotah pred prizadetostjo in po njej.
Vprašanja: Kako se spremeni hierarhija vrednot in razumevanje ‘pravih’ in ‘umetnih’ potreb in želja, če smo bolni ali drugače hendikepirani?

ŽELJE

Psihološke vsebine v filmih
O uresničevanju želja.

Film in odlomek

ŽIVLJENJE DAVIDA GALEA (The Life of David Gale, 2003): 0:20:10 do 22:20
Vsebina odlomka (dijakom preberemo pred ogledom, da lažje sledijo odlomku): Profesor Gale predava študentom (cit. iz filma): »Fantazije morajo biti nerealne, kajti v trenutku, ko dobiš, kar iščeš, si tega ne moreš več želeti. Da lahko obstajamo dalje, mora biti objekt želje zaznavno odsoten. Ni pomembno tisto, kar želiš, temveč fantazija tega. Želja spodbuja noro domišljijo. To ima v mislih Pascal, ko pravi, da smo res srečni, kadar sanjarimo o sreči, ki naj bi se šele zgodila. Zato pravimo, da je ‘lov vznemirljivejši od plena’ ali ‘pazite, kaj si želite’. Ne zato, ker boste to dobili, temveč zato, ker si tega ne boste mogli več želeti. Lacanova lekcija pravi: življenje z objektom želje te ne bo nikoli osrečilo. Biti popolnoma človek pomeni prizadevati si živeti v skladu z idejami, z ideali. Ne meriti življenja po dosežkih, po tem, katere svojih želja ste uresničili, temveč po drobnih trenutkih integritete, sočustvovanja, razumnosti in celo žrtvovanja. Kajti na koncu lahko pomembnost svojega lastnega življenja izmerimo le z življenji vseh drugih.«
Vprašanja: Kakšno je Galeovo sporočilo? Zakaj uresničene želje človeku ne prinesejo sreče?

FRUSTRACIJA IN STRES

Psihološke vsebine v filmih
Odzivi na frustracijske in stresne situacije, konstruktivni in nekonstruktivni načini spoprijemanja z njimi.

Filmi in odlomki

ČUDOVITA USODA AMÉLIE POULAIN (Le Fabuleux destin d’Amélie Poulain, 2001): frustracija: 0:07:11 do 0:08:49
Vsebina odlomka: Mala Amélie nagaja nogometnemu navdušencu.
Vprašanje: Kako razlikujemo frustracijo in stres?

NAŠA MALA MIS (Little Miss Sunshine, 2006): frustracija: 1:02:42 do 1:08:53
Vsebina filma: Gl. Vrednote.
Vsebina odlomka: Dwayne ugotovi, da je barvno slep in zato ne bo mogel postati pilot.
Vprašanja: Kako se mladostnik odzove na nepremostljivo oviro? Bi lahko reagiral drugače? Kaj bi mu predlagali?

RESNIČNA ZGODBA (The Straight Story, 1999): odzivi na stres: 0:03:11 do 0:07:02
Vsebina odlomka: Različni odzivi na stresni dogodek. Zanimiv je tale: ‘What’s the number for 211?’
Vprašanja: Kako so se junaki odzvali na stresni dogodek? Kdo je ravnal najbolj konstruktivno in kdo najmanj?

RDEČA LUČ (Feux rouges, 2004): reševanje stresne situacije z miselno strategijo postopne analize): 01:04:20 do 01:14:55
Vsebina filma: Zakonca Antoine in Helene se v gostem prometu odpravita v južno Francijo k varuški po otroka. V avtu se prepirata zaradi drobnih stvari, ker pa se Antoine, ki se je že pred potjo okrepčal z nekaj kozarci piva, ustavlja v vsakem obcestnem lokalu, se napetost še stopnuje. Ko se po enem takšnih postankov vrne iz lokala v avto, ugotovi, da je žena izginila.
Vsebina odlomka: Antoine preživi nenavadno noč, zjutraj pa sistematično telefonira na različne kraje, kjer bi lahko našel izgubljeno ženo.
Vprašanje: Katero vrsto miselne strategije reševanja problemov je uporabil junak v stresni situaciji?

NOTRANJI KONFLIKT

Psihološke vsebine v filmih
Konflikt z ambivalentnim ciljem (v ljubezni, pri zasvojenostih, evtanaziji), menjavanje valenc cilja, zunanji izrazi notranjega konflikta.

Filmi in odlomki

GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA: nebesedni izrazi ambivalentnosti – notranje razdvojenosti: gl. Nebesedni izrazi čustev.

NAJINI MOSTOVI (The Bridges of Madison County, 1995): konflikt v ljubezni: 1:45:42 do 1:51:43
Vsebina filma: Francesca živi enolično življenje, odnos z možem je hladen, njene potrebe in življenjska pričakovanja niso zadovoljena, obremenjena je z delom in skrbjo za družino. Ko je videti, da je njena usoda že zapečatena, spozna fotografa Roberta Kincaida, ki je prišel v Iowo fotografirat mostove za revijo National Geographic, in se z njim zaplete v romantično razmerje. Ko se mož z otrokoma odpelje na sejem, z Robertom preživita štiri dni skupaj. Za Francesco so to najlepši dnevi njenega življenja. Zaljubljenost je obojestranska in Francesca se mora odločiti, ali bo odšla z Robertom ali ostala z družino.
Vsebina odlomka: Francesca v trenutkih mučnega odločanja. (Odlomek lahko tik pred odločitvijo ustavimo, dijaki pa predvidevajo, kako se bo odločila.)
Vprašanje: Kako presojate nezvestobo v odnosu? Kako bi se odločili na Francescinem mestu?

PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV (Million Dollar Baby, 2004): konflikt pri odločanju za evtanazijo): 1:51:29 do 2:00:28
Vsebina filma: Po tem, ko je izgubil stike s hčerko, se boksarski trener Frankie Dunn ne želi zbližati z nikomer več. Nekega dne pa se v njegovi telovadnici pojavi mlada Maggie, ki ga s svojo močno voljo očara in prepriča, da postane njen trener. Ustvarita globok odnos, uspešno pot navzgor pa preseka tragičen dogodek: Maggie se poškoduje in ostane popolnoma hroma.
Vsebina odlomka: Frankie se kljub veliki ljubezni do Maggie (ali zaradi nje?) odloči za evtanazijo.
Vprašanje: Kateri dejavniki (argumenti, protiargumenti) povzročajo ambivalentno doživljanje akterja?

OSEBNOST

RAZVOJ OSEBNOSTI

Psihološke vsebine v filmih
Razvojna obdobja po Eriksonovi teoriji psihosocialnega razvoja od mladostništva do starosti.

Filmi in odlomki

NAŠA MALA MIS (Little Miss Sunshine, 2006): identiteta/zmedenost: 0:00:00 do 0:16:15, 1:02:42 do 1:08:53 in 1:19:22 do 1:21:27 ali do konca filma
Vsebina filma: Gl. vrednote.
Vsebina odlomkov: Spoznamo se z zapletenimi odnosi v razširjeni družini in z mestom mladostnika Dwayna v njej. Ko Dwayne ugotovi, da je barvno slep, naleti na nepremostljivo oviro življenjski želji, da postane pilot. Dwayne se pogovarja s stricem, ki ga, kot kaže, edini razume.

LEPOTA PO AMERIŠKO (American Beauty, 1999): identiteta/zmedenost, ustvarjalnost/stagnacija: 0:00:00 do 0:19:27 in 1:00:25 do 1:07:08
Vsebina filma: Film je parodija na idealizirano podobo družine iz ameriškega predmestja. Lester, strokovnjak za oglaševanje v štiridesetem letu starosti, se odloči, da bo spremenil določene stvari v svojem življenju. Zagleda se v hčerino sošolko in začne trenirati fitnes. Njegovi ženi Carolyn je pomemben samo družbeni položaj, zato niti ne opazi, kako njuno življenje razpada.
Vsebina odlomkov: Identitetna kriza pri otrocih, kriza srednjih let pri starših. V drugem odlomku najprej vidimo prizor z vrečko, ki poplesuje v vetru, nato buren zakonski prepir med Burnhamovima vpričo hčerke.

GOSPOD SCHMIDT (About Schmidt, 2002): integralnost/obup: 0:00:00 do 0:23:38
Vsebina filma: Warrenu upokojitev korenito spremeni življenje, saj je vse življenje vdano služil svetovnemu zavarovalnemu društvu za varstvo gozdov. Dodatno ga prizadene smrt žene Helen, s katero sta bila poročena 42 let, povrhu pa se njegova edina hči namerava poročiti s – po njegovem – tepcem. Obupno si prizadeva najti nov smisel v svojem brezbarvnem življenju.
Vsebina odlomka: Vidimo, kako se Warren počuti in obnaša zadnje trenutke v službi. Išče nove dejavnosti, s katerimi bi osmislil svoje življenje. (Učenci naj bodo pozorni na glasbo, ki poudarja junakova čustva: ko se vznemiri ali razjezi, postane hitrejša in glasnejša.)

RESNIČNA ZGODBA (The Straight Story, 1999): integralnost/obup: 0:51:47 do 0:52:26 in 1:11:09 do 1:18:16
Vsebina filma: gl. delavnico Vrednote.
Vsebina odlomkov: Ostareli Alvin obuja boleče spomine.

MEDOSEBNI ODNOSI

PREDSODKI

‘Prepovedano je vsakršno razlikovanje na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega in socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti nacionalni manjšini, lastnine, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.’ (Zakonodaja Evropske unije, člen 21(1) Listine o temeljnih pravicah, v: Evropski rokovnik 2009–2010)

Psihološke vsebine v filmih
Izvori predsodkov: družina, modelno učenje, izkušnje, frustriranost, mediji, pripadnost skupini.

Dejavnost pred ogledom:
Miselno viharjenje: kateri dejavniki vplivajo na izvor predsodkov?

Filmi in odlomki

AMERIŠKA ZGODOVINA X (American History X, 1998): družina, negativne izkušnje in modelno učenje: 0:14:10 do 0:15:46, 0:40:17 do 0:48:40 in 1:34:22 do konca.
Vsebina filma: Derek Vinyard ubije tri temnopolte tatove in postane heroj neonacistične skupine. Tej se pridruži tudi njegov mlajši brat Danny. Izkušnje v zaporu pa Dereka spremenijo, z nasiljem ne želi več imeti opravka. Ko pride na prostost, poskuša v to prepričati tudi brata, ki vse bolj stopa po njegovi stari poti.
Vsebina odlomkov: osebne izkušnje, modelno učenje in družina kot izvor predsodkov. V 3. odlomku vidimo, kako Derek prizna mlajšemu bratu, da obžaluje svoje življenjske izbire. Skupaj odstranita nacistične simbole v njegovi sobi. Krešendo orkestra poudari patetičnost prizora. Prha – očiščenje, slike iz otroštva, nedolžnost in svoboda. (Sledi flasfback, ki pokaže, kako je oče z izražanjem svojih stališč v družinskem okolju vplival na razvoj rasističnih predsodkov pri otrocih.) Derek je zdaj ogrožen s strani afroameričanov in s strani neonacistov. Vidimo, kako je človeku težko ‘izstopiti’, spremeniti način življenja v okolju, ko mu je to že pripisalo določeno socialno vlogo. Povežemo z delovanjem učinka pričakovanja v primeru stigmatizacije.
Vprašanja: Na kakšne načine je ožje socialno okolje (oče, mati, dekle) zaznamovalo Derekovo življenjsko filozofijo in slog? Kdaj Derek spremeni svoje razmišljanje o življenju? Kaj je povzročilo to spremembo? Kakšne osebne izkušnje so utrjevale Derekovo sovraštvo do afroameričanov? Kakšne so bile, po drugi strani, izkušnje temnopoltih z ‘belci’? Kdo je ‘kriv’ in kaj storiti?

LEPOTA PO AMERIŠKO (American Beauty, 1999): frustriranost in obrambni mehanizmi: 0:23:28 do 0:26:13 in 1:29:07 do 1:38:35
Vsebina filma: gl. Razvoj osebnosti.
Vsebina odlomka: Včasih človek razvije predsodke zato, da sebi dvigne vrednost: če so drugi slabi, sem jaz relativno boljši. Pogosto si pomaga s projekcijo: lastne nezavedne vsebine, v tem primeru latentne istospolne impulze, pripiše drugi osebi in jo razvrednoti kot istospolno usmerjeno osebo.

BOVLING ZA COLUMBINE (Bowling for Columbine, 2002): mediji: 0:57:59 do 1:09:47
Vsebina filma: gl. delavnico Bowling za Colummbine.
Vsebina odlomka: Medijsko stigmatiziranje afroameričanov.

VAL (Die Welle, 2008): pripadnost skupini: 0:00:00 do 40:50
Vsebina filma: Predani srednješolski učitelj mora v okviru šolskega projekta teden dni poučevati o avtokratskih sistemih. Ko se z dijaki pogovarja o nacizmu, jih povpraša, kaj menijo, ali bi lahko v sodobni Nemčiji znova zavladal tak sistem. Odgovorijo, da ne, ker ‘o vsem že preveč vemo’. Učitelj se odloči izvesti poskus: s premišljenimi psihološkimi postopki začne v razredu poustvarjati razmere za nastanek diktature.
Vsebina odlomka: Učiteljeve domiselne učne tehnike v projektu o avtokraciji in odzivi učencev nanje.
Vprašanja: Kaj je značilno za avtokratske sisteme? Zakaj so ljudje sledili diktatorjem? Kakšne so značilnosti avtoritarnih osebnosti? Ali je bil Hitler ‘psihopat’? Pa vsi njegovi sodelavci? S kakšnimi postopki je učitelj v razredu ustvarjal avtoritarno klimo? Kakšne potrebe zadovoljujemo v vrstniških skupinah? Kaj daje članom enotne skupine občutek moči? Kakšne so prednosti članstva?

IZRAŽANJE PREDSODKOV

Psihološke vsebine v filmih
Opravljanje in obrekovanje, izogibanje stikom, agresivno vedenje, nestrpnost.

Filmi in odlomki

KAJMAK IN MARMELADA (2003): medosebni konflikti: 0:00:00 do 0:09:09 in 0:43:28 do 0:51:33
Vsebina filma: Božo je Bosanec, Špela Slovenka. Ona ima službo, on pa ne. Svoje dneve zapravlja pred televizorjem, s pivom v eni roki in daljincem v drugi. Pomaga ji samo pri zapravljanju njene skromne plače. Ona ga sicer ljubi, a po prepiru, v katerem izbruhne vsa njena jeza, ki se je kopičila precej časa, mu pove, da ga zapušča. Vrnila se bo, ko se bo spremenil. On začne iskati službo. Pri tem mu ‘pomaga’ znanec, ki pa se ukvarja s sumljivi posli.
Vsebina odlomkov: Špela zapusti Boža. Izražanje predsodkov med sosedoma različnih nacionalnosti, s predsodki motivirani pritiski Špelinih staršev na Špelo, in še simpatičen telefonski pogovor, iz katerega je razvidno, kako Božo pogreša Špelo.
Vprašanja: Kako so v odlomku prikazani stereotipi in predsodki do Slovencev in do Bosancev? Kako razlikujemo predsodke od stereotipov? Kako Špelini starši izražajo svoje predsodke?

DVOM (Doubt, 2008): obrekovanje: 0:54:06 do 0:57:22
Vsebina filma: Film se dogaja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Karizmatični duhovnik Flynn poskuša liberalizirati odnose v strogi katoliški šoli, a naleti na trdovraten odpor sestre Aloysius, ki verjame v moč strahu in železno disciplino. Ljubosumna in zgrožena nad Flynnovimi prijaznimi odnosi začne širiti neresnične govorice o njegovih pedofilskih nagnjenjih.
O ženski, ki je obrekovala (cit. iz filma):
Ženska je obrekovala moškega, ki ga je komaj poznala. Tisto noč je sanjala: nad njo se je pojavila velika roka in pokazala nanjo. Takoj jo je prevzel močan občutek krivde. Naslednji dan je šla k spovedi. Naletela je na starega župnika, očeta O’Rourkeja, in mu zaupala vso stvar.
‘Je obrekovanje greh?’ je vprašala starca. ‘Je bil to vsemogočni, ki je nameril prst vame? Ali bi vas morala prositi za odrešitev? Oče, povejte mi, ali sem naredila kaj narobe?’
‘Si!’ ji je odgovoril oče O’Rourke. ‘Si, ti neumna, slaba, podkupljiva ženska! Lažno si pričala proti svojemu sosedu, grdo si se poigrala z njegovim ugledom, in iskreno bi te moralo biti sram!’
In tako je ženska rekla, da jo je sram in da prosi odpuščanja.
‘Ne tako hitro,’ je odvrnil O’Rourke. ‘Hočem, da greš domov, vzameš vzglavnik, ga neseš na streho, razrežeš z nožem in se vrneš k meni.’
Ženska je šla domov, vzela vzglavnik s postelje in nož iz predala, šla po požarnih stopnicah na streho in razrezala vzglavnik. Potem se je vrnila k župniku, kot ji je bilo naročeno.
‘Ali si razrezala vzglavnik?’ jo je vprašal.
‘Sem, oče.’
‘In kaj se je zgodilo?’
‘Perje, perje povsod, oče!’
‘Zdaj želim, da se vrneš, in pobereš vse perje, ki ga je raznesel veter, vse do zadnjega.’
‘Toda,’ reče ona, ‘to je nemogoče! Ne vem, kje je, veter ga je raznesel vsenaokoli!’
‘Vidiš,’ odvrne O’Rourke, ‘to je – obrekovanje!’
Vprašanja: Zakaj ljudje opravljamo in obrekujemo? Kakšne potrebe zadovoljujemo s tem? Spomnite se svoje izkušnje in ugotovite, ali ste opravljali ali obrekovali. Kakšne so lahko posledice obrekovanja?

PSIHIČNE MOTNJE

»Med ukvarjanjem s pacienti mi je postalo jasno, da paranoje in halucinacije vsebujejo smiselno jedro. Za njimi stoji neka osebnost, neka življenjska zgodba, neko upanje, neka želja. Če ne razumemo smisla, je krivda le naša. Tudi v ljudeh, ki delujejo topo in apatično in bedasto, se dogaja več in bolj smiselnih stvari, kot je videti. Če temeljito premislimo, potem v duševnih bolnikih ne odkrivamo nič novega in neznanega, ampak naletimo na temelj našega lastnega bistva.« (C. G. Jung)

Psihološke vsebine v filmih
Obsesije in kompulzije, psihosomatika, depresivnost.

Vprašanje pred ogledom
Kakšne vrste psihičnih motenj poznate in kako jih razumete?

Filmi in odlomki

BOLJE NE BO NIKOLI (As Good as it Gets, 1997): obsesivno-kompulzivno vedenje: 0:00:00 do 0:14:35
Vsebina filma: Osamljenemu in neprijaznemu pisatelju Melvinu ni mar za nikogar. Redno zajtrkuje v lokalu, kjer dela prikupna natakarica Carol, samohranilka s hudo bolnim sinom. Carol je edina, ki se upa upreti njegovim izpadom, in med njima se začne nerodno razvijati ljubezenski odnos.
Vsebina odlomka: Melvinove kompulzije, frustracija in posledično bes, ko ga sosed zmoti ravno med ustvarjalnim navdihom, nato spet kompulzije.
Psiholog William Glasser v svoji knjigi Realitetna terapija v praksi (2000) razlaga ta film. Trdi, da je Melvin šolski primer prisilne nevroze, česar pa on ne razume kot duševno motnjo. Melvin izbira takšno vedenje zato, ker nima nobenega zadovoljujočega bližnjega odnosa in išče načine, kako bi obvladal svojo anksioznost zaradi osamljenosti.
Vprašanja: Kakšne posebnosti opazite v Melvinovem vedenju? Ali ste kdaj kaj podobnega opazili tudi pri sebi? Kakšne potrebe človek zadovoljuje s takšnimi rituali?

LETALEC (The Aviator, 2005): obsesivno-kompulzivno vedenje: 0:00:00 do 0:01:20, 0:31:25 do 0:35:10, 0:54:08 do 0:55:16, 1:23:45 do 1:25:24
Vsebina filma: Howard R. Huges (1905–1976) je bil ameriški letalec, izumitelj, industrialec, filmski producent in režiser. Ne le zaradi svojih dosežkov, pač pa tudi zaradi svojega ekscentričnega vedenja, velja za eno od ameriških ikon 20. stoletja. Njegovo obsesivno-kompulzivno vedenje je v veliki meri izviralo iz hiperprotektivnega načina vzgoje. Kot odrasel je bil obseden z nepomembnimi detajli, npr. z velikostjo graha: preden ga je pojedel, ga je s posebnimi vilicami razvrstil po velikosti. Nekaterih predmetov se je v strahu pred okužbo dotikal le s papirnatimi robčki. Zadnje dni svojega življenja je preživel zaklenjen v zatemnjeni sobi, žrtev svojih ritualov, odvisen od valiuma, kodeina in drugih drog.
Vsebina odlomkov: Morda je na Howardovo pretirano potrebo po čistoči vplivala zaščitniška vzgoja. Mati mu je vcepila usodno sporočilo: You’re not safe. Obsesije in kompulzije. Pod vplivom stresa (dolgovi, težave v odnosih) postajajo simptomi vse težji in pogostejši.
Vprašanja: Kakšne obsesije mučijo Howarda? Primerjajte jih z Melvinovimi. Kateri dejavniki so povzročili poslabšanje Howardovega psihičnega stanja? Ali menite, da obstaja povezanost med vrhunsko ustvarjalnostjo in osebnostno drugačnostjo? Kakšne osebnostne lastnosti so značilne za vrhunsko ustvarjalne ljudi?

BANDITA (Bandits, 2001): psihosomatika: 1:36:45 do 1:44:40
Vsebina filma: Joe in Terry, ekstravagantna bančna roparja, zapleteta v svoje dogodivščine nedolžno Kate in se vanjo oba zaljubita.
Vsebina odlomka: Mačistični Joe ujame hipohondričnega Terryja med osvajanjem Kate. Terryja zaradi ljubosumnosti in občutkov krivde useka v križu.
Vprašanja: V kakšni situaciji izbruhnejo Terryjevi simptomi? Po čem sklepamo, da so njegove težave psihosomatske?

Show 2 footnotes

  1. Zajemajo: socialne, prosocialne, altruistične, humane, družinske vrednote.
  2. Zajemajo: statusne, ekonomske, materialistične, potrošniške, kapitalistične vrednote.

Vir: Curk, J. (2011). Ideje za poučevanje psihologije s filmom. Ljubljana: ZRSŠ.

 

Napotila:

Učni načrt za psihologijo (gimnazije)

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_psihologija_gimn_280_ur.pdf

Skafander in metulj

http://ucilnica.zofijini.net/2014/05/04/skafander-in-metulj/

Bovling za Columbine

http://ucilnica.zofijini.net/2014/05/04/bovling-za-columbine/

Cilji uporabe filma pri pouku psihologije

http://zofijini.net/cilji-uporabe-filma-pri-pouku-psihologije/