Po upokojitvi oziroma ob vstopu v tretje življenjsko obdobje se več starostnikov sooča z vprašanjem, kaj in kako živeti po zasluženem poklicnem oz. delovnem udejstvovanju. Danes ne velja več, da so starejši obnemogle osebe, temveč so, če jim služi zdravje, še polni življenja, ljudje z mnogo izkušnjami in optimistično naravnani.
Vsekakor je pomembno, da se zavedamo, da ni vseeno, kateri poklic je opravljal posameznik v času svojega delovnega razmerja. V primeru, da je bil bolj fizični delavec (s tem nikakor ne delim dela na fizično in umsko), je pomembno, da skrbi za svoje zdravje in se bolj posveča možnostim za umirjeno življenje. V nasprotnem primeru, če je bil umsko obremenjen, je želja veliko starejših, da si najdejo bolj aktivne dejavnosti, ki jih morda v času aktivne zaposlitve niso izvajali. Za oboje pa velja, da jim mora biti prehod iz delovnega obdobja v bolj umirjeno upokojitveno prej izziv, kot pa spopadanje z vprašanjem: »Kaj pa naj sedaj počnem, ko sem vsak dan doma?«
Starejši lahko po upokojitvi počnejo mnogo stvari, ki pa so vsekakor odvisne od njihovega zdravstvenega stanja, finančno ekonomskih zmožnosti in predvsem od osebnih njihovih interesov. Če slednjih primanjkuje, tudi zdravje in denar ne pomenita kaj dosti.
Kaj vse starejši po upokojitvi lahko počnejo je bilo že mnogokrat napisano in povedano, a naj vseeno spomnim na nekatere dejavnosti, če začnem pri tistih, ki so bolj umirjene narave, kot so: branje knjig in revij, gledanje televizije in igranje družabnih iger, seveda najbolj v družbi prijateljev oziroma znancev. Ob kavi se lahko izve veliko novega, saj se v bližnji ali daljni okolici vedno nekaj dogaja.
Tisti, ki so v času svojega aktivnega življenja zanemarili prostočasne dejavnosti, pa jih navdihujejo, naj posežejo po kiparjenju, slikanju, pisanju besedil, pletenju, vrtnarjenju in še bi lahko našteval. Zraven so seveda lahko hišni ljubljenčki, ki bodo zelo primerna družba in še obveza hkrati, na kar se nikakor ne sme pozabiti, glede na to, da so vse svoje življenje posvetili delu po urniku.
Bolj vitalni bodo svoj prosti čas namenili športnim aktivnostim (tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje, morda tudi fitnes, če ga imajo na voljo v okolju, kjer bivajo). Kdo pa želi izraziti svojo humanitarno noto, bo imel v času upokojitve možnost za prostovoljstvo, ki je danes še kako cenjeno.
Morda kdo v času aktivnega delovnega življenja ni imel časa (ali pa si ga ni vzel) za potovanja, je čas po upokojitvi najbolj primeren za tovrstne dejavnosti. Danes, ko imajo upokojenci možnost brezplačnih potovanj z vlakom in tudi avtobusom, si je mogoče od blizu pogledati marsikateri kraj v ožji domovini, ki so ga doslej zanemarili.
Veliko starejših je ob upokojitvi še zelo vitalnih, zato se nekateri od njih odločajo, da podaljšajo delovno razmerje in s tem nekako na bolj umirjen način ustvarjajo prehod v upokojitev. Hkrati pa seveda ne gre zanemariti finančnega učinka (dodatek k osebnemu dohodku).
Naštel sem le nekatere dejavnosti, za katere je, enostavno povedano, potrebno le imeti voljo in interes. Glede na to, da upokojencem, večkrat povedano v šali, vedno zmanjkuje časa, si je potrebno vzeti tudi tega. Tako kot je imel dan 24 ur, ko so bili delovno aktivni, tako jih ima tudi ob upokojitvi. Zato ga je treba primerno izkoristiti in si s tem zagotoviti kakovostno življenje v času ob prehodu v tretje življenjsko obdobje.
Za tretje življenjsko obdobje je torej značilno zmanjševanje delovnih obveznosti in odgovornosti ter nastopi čas za upokojitev in obdobje, ko se starejši začnejo spopadati z novimi izziv in mnogimi prej zamujenimi priložnostmi. Izzivov je nešteto, priložnosti nič manj, vse pa je odvisno, ali so starejši pripravljeni zaživeti novo, bolj umirjeno in sproščeno življenje. Ob tem pa nikakor ne smejo pozabiti na skrb za zdrav način življenja tako v fizičnem kot tudi psihičnem smislu. Zdravje je vedno in vselej največja človekova vrednota. Brez tega ni vsega ostalega, v tem obdobju pa je skrb za zdravo življenje še toliko bolj pomembna.
Doc. dr. Bojan Macuh