11. 10. 2017 Okrogla miza

Omrežen, ali ujet v mrežo

Okrogla miza

Smo glavni akterji pri spletanju omrežja ali smo ujeti v mrežo, iz katere se ne znamo osvoboditi? Kateri so pozitivni in negativni vplivi uporabe družbenih omrežij na naše duševno zdravje?

Na okrogli mizi, ki je na Filozofski fakulteti v Mariboru potekala ob dnevu duševnega zdravja, v okviru eno-tedenskega projekta »Kako si? Omrežen«, so sodelovali Katja Košir, Bojan Musil, Nenad Čuš Babič in Boris Vezjak, moderirala pa jo je Lucia Klasinc.

Izr. prof. dr. Katja Košir je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Predava študentom razrednega pouka, inkluzivne pedagogike, likovne in glasbene pedagogike ter psihologije, sodeluje pa tudi pri programu pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja za učitelje ter izvaja psihološko svetovanje za študente. Njeno raziskovalno delo sega pretežno na področje nekognitivnih dejavnikov učne uspešnosti, zlasti na področje socialnih odnosov v šoli in sicer vrstniških odnosov ter odnosov med učitelji in učenci, ter njihovega pomena za učno vedenje učencev in njihovega merjenja. Kot predstojnica Centra za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje na Pedagoški fakulteti si prizadeva za prenos znanstvenih spoznanj v prakso in učinkovito povezovanje in sodelovanje med fakulteto in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami.

Nenad Čuš Babič je raziskovalec in učitelj na Univerzi v Mariboru, kjer je tudi študiral računalništvo in psihologijo. Pri svojem raziskovalnem delu se ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo človeka v stiku z informacijskimi tehnologijami na različnih področjih življenja in dela, razširjanje tehnoloških inovacij v delovne procese ter uporabe IT v izobraževanju. Na Univerzi v Mariboru je dejaven na Katedri za gradbeno in prometno informatiko na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, kjer poučuje predmete povezane z informacijskimi tehnologijami, ob tem pa kot zunanji sodelavec raziskovalno deluje na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete.

Bojan Musil je član oddelka za psihologijo v Mariboru, ki raziskovalno preučuje, kako socialni procesi vplivajo na duševne procese in vedenje posameznikov in kako povratno posamezniki (so)ustvarjajo socialni svet. Od nekdaj goji poseben odnos do vprašanj psihologije v navezavi do uporabe informacijskih tehnologij.

Dr. Boris Vezjak je izredni profesor za filozofijo in predava na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se predvsem z zgodovino antične filozofije, teorijo diskurza, medijsko analizo in teorijo argumentacije. Je avtor številnih člankov ter naslednjih samostojnih avtorskih prevodov in knjig: »Platon: Harmid« (1994), »Platon: Fileb« (2000), »Platon: Parmenid« (2001), »Kako so močno dihali: komentarji in kronologija k primeru Petek« (2005), »Sproščena ideologija Slovencev: o političnih implikacijah filozofema sproščenost« (2007), »Zmote in napake v argumentaciji: vodič po slabi argumentaciji v družbenem vsakdanu« (2007, skupaj z Janezom Bregantom), »In media res: novinarji med etiko, politiko in kapitalom« (2008), »Somrak medijske avtonomije: boji za politično hegemonijo 2004-2008« (2009), »Paranoja, manipulacija in racionalnost: o psihopolitiki zarot, sovraštva in poniževanja razuma« (2010), »Sokratov pojmovnik za mlade« (2011) in »Ad populum: analize družbenega diskurza« (2012).

Lucia Klasinc, mag. psih. je tekom študija aktivno sodelovala in soustvarjala dogodke DŠPM, prostovoljila pri ZPM Maribor in MISC Infopeka, v zadnjem času pa je aktivna predvsem pri Slovenski filantropiji. Njeno primarno področje zanimanja so socialni odnosi v šolskem kontekstu, zato je bilo tudi njeno prostovoljsko delo zmeraj osredotočeno na delo z otroki in mladostniki. V zadnjem letu je sodelovala pri raziskavi o selfijih in v raziskavi o dejavnikih medvrstniškega nasilja. Veseli jo tudi delo s študenti, ki se je tekom študija izrazilo skozi vlogo tutorke, trenutno pa se nadaljuje pri delu v referatu, saj je zaposlena v Službi za študentske zadeve UM PEF. Pravi, da nas življenje preseneča na vsakem koraku, zato se zavzeto uči vseh administrativnih in organizacijskih spretnosti, ki jih prinaša to delovno okolje.

Projekt »Kako si?« člani Društva študentov psihologije Slovenije organizirajo že več let zapored. Splošen namen Kako si-ja? je ozaveščanje javnosti o pomenu duševnega zdravja.

Naslov letošnjega projekta je »Kako si? Omrežen«, tema projekta pa se nanaša na uporabo socialnih omrežij, njihovega vpliva na medosebne odnose, samopodobo in seveda na naše duševno zdravje.

Oznake: