Oddaja Zofijinih je na frekvencah Radia MARŠ ponovno na sporedu vsako sredo ob 19. uri. Vabljeni k poslušanju!
AVIZO
Pozdrav:
Ni minilo dolgo odkar so na Filozofsko fakulteto, na oddelek filozofije, v prvi letnik, prvič vstopili novi bodoči filozofi. Zanimalo nas je marsikaj, med drugim tudi kaj jim pomeni filozofija. Pa si poglejmo odgovore.
POSNETEK 1
Kaj pa sploh je filozofija? Uporablja se v širšem smislu, ki vključuje razne oblike misticizma, čemur pa se zahodna tradicija, ki se gradi na mislih od starih Grkov naprej, izogiba. Ta se ukvarja z vprašanji, ki se nam zastavijo v času našega življenja: vprašanja o veri, morali, pravičnosti, politiki, znanosti, duhu, umetnosti ipd. Je prav tako ukvarjanje s temeljnimi vprašanji v zvezi s smislom našega obstoja: zakaj smo tukaj, ali je bog, imamo dušo,… Je način razmišljanja o problemih sveta in njihovem reševanju. Filozofija je torej raziskovanje, metoda, racionalno razpravljanje, ki temelji na racionalnih merilih.
Poglejmo si še kako filozofijo definirajo znani filozofi, prvi v vrsti Wittgenstein:
»Cilj filozofije je logična pojasnitev misli. Filozofija ni nauk, temveč dejavnost. Filozofsko delo sestoji bistveno iz pojasnjevanj. Rezultat filozofije niso »filozofski stavki«, temveč razjasnjevanje stavkov. Filozofija bi morala misli, ki so sicer nekako motne in nejasne, razjasniti in jih ostro razmejiti.«
Poglejmo si tudi kakšna je definicija filozofije po Deleuzu:
»Filozofija je umetnost oblikovanja, izumljanja, fabriciranja konceptov…Filozofija je disciplina, ki jo lahko rigorozno opredelimo s tem, da kreira koncepte…Spoznati samega sebe – naučiti misliti – narediti, kot da nič ni samoumevno – čuditi se, da bivajoče je…vse te opredelitve filozofije in številne druge oblikujejo zanimive drže…, vendar ne vzpostavijo dobro opredeljenega opravila, natančne dejavnosti, celo iz pedagoškega zornega kota ne. Kot odločilno pa lahko imamo tole definicijo filozofije: spoznavanje s čistimi koncepti.«
Rene Descartes pa je o filozofiji v Meditacijah napisal naslednje:
»Zavedal sem se /…/ da moremo s pomočjo filozofije govoriti primeroma o čemer koli in pustiti, da nas občudujejo manj učeni. Že pred nekaj leti sem opazil, koliko lažnega sem v mladih letih dopuščal za resnično in kako dvomljivo je bilo vse kar sem potem postavil na ta temelj, opazil sem, da je zatorej nekoč v življenju treba do tal podreti vse in začeti znova od prvih temeljev, če hočem kdaj v znanostih dognati kaj trdnega in trajnega. O filozofiji le nekaj besed. Prepričal sem se, da so jo dolga stoletja gojili najodličnejši duhovi, ki so kdaj živeli. Temu navkljub pa je ni reči, o kateri bi ljudje še vedno ne disputirali in ki bi potemtakem ne bila dvomljiva. Zato nisem mogel biti tako domišljav in nisem mogel pričakovati, da bi bil sam uspel, kjer je drugim spodletelo. Če pa sem še pomislil, kako so mnenja, ki jih zagovarja učena gospoda glede ene in iste stvari, in da more samo eno teh mnenj ustrezati resnici, sem imel domala za napačno vse, kar je bilo zgolj verjetno. Najprej bom šel vse dotlej, dokler ne spoznam kaj gotovega ali, če nič drugega, priznam za gotovo vsaj to, da ni nič gotovega. Samo točko je hotel imeti Arhimed, ki bi bila dovolj trdna in nepremična, da bi z nje premaknil vso zemljo. Zdrava pamet je od vseh reči na svetu porazdeljena najbolj enakomerno: vsakdo namreč meni, da je ima v takšnem obilju, da si je celo tisti, ki jih v vsaki drugi stvari zelo težko zadovoljiti, navadno ne žele več, nego je premorejo. Da bi se v tem vsi hkrati motili, se ne zdi verjetno, verjetneje je, da je zmožnost pravilne presoje in razlikovanja resnice od neresnice in prav to imenujemo zdrava pamet, po naravi enaka pri vseh ljudeh.
Tako je vsa filozofija kakor drevo: korenine so mu metafizika, deblo fizika, veje pa, ki poganjajo iz tega debla, vse druge znanosti. Te se reducirajo na tri glavne, namreč na medicino, mehaniko in moralo. Pod moralo pa razumem najvišjo in najbolj popolno vedo o etiki, ki je najvišja stopnja modrosti, ker predpostavlja popolno znanje vseh drugih znanosti. Toda, kakor ne pobiramo sadežev ne od korenin ne od debla dreves, marveč samo od koncev njihovih vej, prav tako je glavna korist, ki jo imamo od filozofije, odvisna od tistih njenih delov, ki jih moremo spoznati šele nazadnje.«
Zakaj pa bi se ukvarjali s filozofijo?
Bodoče filozofe smo vprašali zakaj so se odločili za študij filozofije. Pa poglejmo.
POSNETEK 2
Filozofija ima več področij in disciplin filozofije.
Poznamo teoretično filozofijo pod katero spadajo logika, metafizika in spoznavna teorija. Logika je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih. V ožjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Spoznavne teorije se ukvarjajo z možnostmi in pogoji vedenja, viri spoznavanja, s strukturo vedenja.
Metafizika je teoretična filozofska disciplina, ki se ukvarja s svetom kot celoto in z najsplošnejšimi vprašanji o obstoju. Aktualna so vprašanja: Ali obstajam? Kaj je to stvar? Iz česa so vse stvari? Kaj vse biva?
Splošni metafiziki se reče ontologija, posamezne metafizike pa so še filozofija narave, filozofska psihologija ter filozofska teologija.
Poznamo tudi politično filozofijo. Ta preučuje temeljna vprašanja oblasti in medosebne ter medinstitucionalne odnose znotraj neke trajnejše organizirane skupnosti. Ukvarja se s kompleksom pojmov, kot so: država, pravičnost, vlada, oblike vladavine, pravo, oblast, svoboda, subjekt (posameznik), pravice, institucija in podobnim.
Naslednja je filozofija religije. Ta si postavlja vprašanja kot je, ali obstaja bog?
Naslednje področje v filozofije je etika. Poznamo uporabno, normativno in metaetiko. Ukvarja se s stvarmi kot so: kdaj je dejanje etično pravilno ali nepravilno, moralna odgovornost, pravičnost, vrline, etične dileme, etično dobro, etično slabo in tako naprej.
Zadnja je filozofija umetnosti. Eno izmed pomembnejših vprašanj se glasi: kaj je umetnost. Področja te filozofije so estetske teorije, izvirnik vs. Ponaredek, etika vs. Estetika.
Zanimalo nas je katera področja zanimajo bodoče filozofe. Nekateri so o svojem najljubšem področju povedali nekaj več.
POSNETEK 3
Ker je študij filozofije na filozofski fakulteti le dvopredmeten, nas je zanimalo kateri drugi predmet so naši bodoči filozofi izbrali in kakšne so po njihovem mnenju skupne točke teh dve predmetov.
POSNETEK 4
Glede na to, da smo se potikali po Filozofski fakulteti v Mariboru pa smo potrkali tudi na kabinet gospoda profesorja Borisa Vezjaka in gospoda profesorja Nenada Miščevića.
POSNETEK 5
POSNETEK 6
To je bilo za danes vse. Najlepša hvala za pozornost. Lep filozofski pozdrav!
AVIZO