Rene Descartes

27. 3. 2018 Cenzurirano

»Živimo v prezira vrednih časih!«

»Živimo v prezira vrednih časih!« je nekoč dejal znani francoski filozof, filmski ustvarjalec, levičarski aktivist in utemeljitelj situacionizma, Guy Debord. Ampak to je bilo že v davnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja! Le kaj bi porekli za današnji čas? Za obdobje, ki ga morda najbolje označuje izraz vsesplošna družbena dezintegracija,...
več
19. 7. 2016 Filmsko

Film kot pomoč pri pouku filozofije

Avtor:
Gledanje filma pri pouku filozofije je lahko izjemno plodno, vendar zahteva skrbno nadgradnjo, tj. pripravo z natančno premišljenimi cilji. Smisel uporabe filma vidim v tem, da daje dijakom možnost za samostojno analizo danega problema, s tem pa tudi pot do jasnejšega razumevanja obravnavane snovi. Ko razmišljamo o epistemoloških problemih,...
več
15. 12. 2015 Oddaja Zofijinih

Oddaja, 25.11.2015

AVIZO Od malih do velikih mislecev Danes si bomo pogledali, kako ob nekaterih filozofskih pojmih razmišljajo učenci prvega, drugega in tretjega razreda OŠ Neznanih talcev Dravograd, pozneje, pa si bomo pogledali kaj so imeli o teh pojmih za povedati veliki filozof. Prisluhnimo kaj so otroci odgovorili na vprašanja: »...
več
26. 10. 2015 Oddaja Zofijinih

Oddaja 21.10.2015

Oddaja Zofijinih je na frekvencah Radia MARŠ ponovno na sporedu vsako sredo ob 19. uri. Vabljeni k poslušanju! AVIZO Pozdrav: Ni minilo dolgo odkar so na Filozofsko fakulteto, na oddelek filozofije, v prvi letnik, prvič vstopili novi bodoči filozofi. Zanimalo nas je marsikaj, med drugim tudi kaj jim pomeni...
več
2. 9. 2014 Kotiček

Če so možgani biološki stroj, kako lahko stroj misli

Avtor:
Filozofija v parku od 21. do 27. Avgusta Poročilo prvega srečanja Kraj: Magdalenski park Trajanje: od 16h do 19:30 Število: 11+mimobežen pozdrav Vide in Adama Najprej smo iz izročkov prebrali oris problema duha in telesa, saj je najprej potrebno razumeti v čem je problem pri nastanku »naravne« inteligence, da...
več
23. 5. 2014 Zofijina modrost

Pogoj skepticizma

Če se sprašujemo, »Ali zdaj sanjamo?«, kaj potem zares sprašujemo? Ali na naše vprašanje obstaja odgovor? Morda tak odgovor: »Uščipni se, da vidiš, če se boš zbudil!«? Toda zdi se, da nas tak odgovor ne zadovolji: kaj, če se potem prebudim samo v sanjah? Kaj, če zgolj sanjam, da...
več
22. 4. 2012 Zofijina modrost

Človek, quo vadis?

Kratek razmislek o gotovosti in smislu filozofiranja v sodobnosti Platon kot prvi metafizik je gotovost postavil onkraj človeka z vpeljavo idej in sveta idej, ki v naš, fizični svet, odsevajo sence. Resnični svet je torej onkraj, ne tostran in je spoznaten po poti razuma, z motrenjem idej. Osrednja ideja...
več
16. 11. 2011 Zofija v medijih

Humani$tika danes

Utemeljenost teze Michela Freitaga, po kateri izginja razlika med znanostjo in tehniko, naravo in družbo, bitjo in najstvom, je najvidnejša predvsem v humanistiki, kjer se soočamo s povsem koristoljubnim odnosom do znanosti, ki pa že od vsega začetka, denimo stare Grčije, ne temelji na utilitarnosti ali prikupnosti, temveč, rečeno...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Doslednost heliocentrizma

Ključen obrat pri oblikovanju sodobne zahodne kozmologije, se zgodi s premikom središčnice, katera se je do tedaj uporabljala za motrenje in videnje sveta.: s premikom središčne točke interpretacije in osi motrenja sveta s planeta Zemlja na Sonce. Giordano Bruno, ki je poglobil heliocentrično teorijo Nikolaja Kopernika, je bil zaradi...
več
2. 4. 2010 Zofijina modrost

Filozofska razmišljanja o posledicah teorije kaosa na človeško dojemanje naravnega sveta

Zdi se, da imamo ljudje močno naravno nagnjenost oziroma radovednost ali strast do tega, da poskušamo razumeti naraven svet okoli sebe. Želimo razumeti vse sile narave v vesolju in njihovo vzajemno delovanje, ki je na delu, da določa stvari, ki jih vidimo. Radi bi zapisali enačbe, ki bi predstavljale...
več
25. 11. 2009 Oddaja Zofijinih

Oddaja 25.11.2009

AVIZO Glasba1: V nasmehu nekega dneva – Tomaž Pengov Ponovno pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev. V današnji oddaji smo se odločili dati glas mladim perspektivnim dijakom filozofije, ki kažejo potencial, da se razvijejo v prave ljubitelje modrosti, torej filozofe. Prisluhnili bomo dvema esejema Simona Rekanoviča. V prvem se ukvarja...
več
28. 9. 2008 Kotiček, Zofijina bodica

Manifest za filozofijo

Jesen 2008 »Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert, es kömmt drauf an, sie zu verändern.« Thesen über Feuerbach (1845) Karl Marx Naj bo letošnja jesen priložnost za prve korake v kritično mišljenje in filozofijo. Priložnosti za to bo veliko, nekaj jim bomo na svet pomagali tudi Zofijini....
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Pojem resnice pri Platonu

Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič Pojem resnice pri Platonu Uvod V tej nalogi bom zasledovala pojem resnice pri Platonu, predvsem v njegovi prispodobi o votlini, ki jo najdemo v Državi. Ta prispodoba naj bi razlagala bistvo resnice. Zanimivo pa je, da se...
več
22. 11. 2006 Zofija v medijih

Religija kot moralna bergla znanosti?

Avtor:
Veto na financiranje raziskav izvornih celic je letos poleti razburkal javnost. Ob denimo pozitivnem stališču članic EU je ameriški predsednik G. W. Bush, občasno tudi božji bojevnik, svoje nasprotovanje osredotočil na uničenje zarodkov. Zanj to predstavlja mejo: »Če gremo čez to črto, bomo po nepotrebnem vzpodbudili konflikt med znanostjo...
več
20. 5. 2006 Zofijina modrost

Sed quid igitur sum?

Kaj sem torej1? Vprašanje, ki ga zasledimo na začetku osmega paragrafa druge meditacije, se ne pojavi samo pri Descartesu – gre za prastaro, univerzalno spraševanje človeka o samem sebi, po lastni naravi. Prastaro zato, ker mu lahko sledimo globoko v preteklost2, univerzalno pa zato, ker skoraj ni človeškega bitja,...
več
18. 4. 2006 Zofijina modrost

»Ali lahko zagovarjamo solipsizem?«

(“Can solipsism be defended?”) Solipsizem je nazor, da je moja eksistenca edina eksistenca, oziroma, da obstajam le jaz oziroma moja duševna stanja in je celotno moje čutno izkustvo – čutni podatki o predmetih, dogodkih in nenazadnje ljudeh – le moj konstrukt. Torej vse kar obstaja in kar zaznavam sem...
več
17. 1. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 17.1.2006

AVIZO Pozdravljeni! V današnji oddaji bomo zaključili tridelno nadaljevanko o Reneju Descartesu. V kolikor še ne poznate zgodbe, naj vas spomnimo, da smo v prvih dveh oddajah letošnjega leta poslušali intervjuje z tremi prominentnimi filozofi, poznavalci Descartesove filozofije: Nenadom Miščevićem, Danilom Šustrom in Bojanom Borstnerjem. Intervjuje smo posneli kot...
več
10. 1. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 10.1.2006

AVIZO Pozdravljene zofijoljubimke, pozdravljeni zofijoljubimci! V novem letu Zofijini žanjemo, kar smo sejali koncem minulega leta. V so-pot dokumentarnega filma o Descartesu, ki smo ga pripravili v društvu, se v prvih radijskih oddajah v novem letu, skozi intervjuje s priznanimi filozofi, posvečamo poglobitvi in utrditvi znanja o tem, za...
več
3. 1. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 3.1.2006

AVIZO Pozdravljeni v letu 2006! Če ste novo leto vendarle dočakali in ga te dni pričeli v polnem zagonu konzumirati, potem vam bo verjetno današnja ponudba v oddaji Zofijinih ljubimcev prišla kar prav. Da ne bomo po nepotrebnem izgubljali časa in besed, ki jih bo v nadaljevanju itak dovolj,...
več
3. 8. 2005 Zofijino oko

Rene Descartes – Arhitekt nove dobe

didaktično-izobraževalni film o Reneju Descartesu, filozofu in znanstveniku Dokumentarni izobraževalni film o velikem novoveškem filozofu Reneju Descartesu je posvečen odstiranju značilnosti njegove filozofije, njegovega življenja in vpliva ter učinkov na filozofsko epoho, ki je sledila njegovi misli. Splošno mnenje je, da se je novoveška filozofija začela z enim človekom....
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Znanstveno znanje in prepričanje

Platon: Platonova definicija znanja je, da je znanje opravičeno in resnično prepričanje (verjetje). Ugovori zoper to definicijo bi se lahko glasil: znanje ni primerljivo s prepričanjem, tudi ni nobena posebna oblika prepričanja. Descartes: znanje je nekaj bistveno različnega od prepričanja, kajti je gotovo in nedvoumno, prepričanje pa je negotovo...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Virtualna resničnost

“Virtualna resničnost (VR), kot najaktualnejša možnost tehničnega preoblikovanja telesa, ki telo podvoji in delno imaginira, verjetno pomeni nek odvzem moči, toda tudi izpopolnitev telesa. Zdaj se brez nevarnosti lahko gibljem tudi v območjih, nevarnih za moje naravno telo. Ta Jaz, stanje zavesti, potrebuje manj telesa. VR osvobaja moj zavestni...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

H.A.L.

AI (Artificial Intelligence) (umetna inteligenca) je sposobnost stroja, da imitira inteligentno človekovo obnašanje, kar pomeni, da je stroj sposoben učenja, razumevanja, ter se je sposoben soočiti z problemi in jih primerno tudi razrešiti. Stroje, ki smo jih tako sebi v pomoč sproducirali, lahko označujemo za inteligentne na precej različne...
več
5. 5. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 5.5.2004

Avizo ZNANOST Problem moderne znanosti, vpogled v to, kaj je in kako je pravzaprav moderna, današnjo znanost in s tem vse človeško spoznanje, uvršča v samo jedro aktualne filozofije. Zato pogled na moderni svet in predvsem na vsezajemajočo tehtnost znanosti pripada filozofiji. Ta pogled je tisto, od česar današnje...
več
30. 4. 2003 Oddaja Zofijinih

Oddaja 30.4.2003

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev, posvečeni strahu, na dan, pred praznikom dela, ko strah delimo z delodajalci, delojemalci. Oboje je strah ne-dela. Ko filozof razmišlja o strahu, mu dialektično najprej pride na misel ne-mišljenje. Filozofa je strah samo enega, manjka resnice. Zato v tej oddaji, o strahu filozofov....
več
5. 3. 2003 Oddaja Zofijinih

Oddaja 5.3.2003

Avizo Prebujeni Marš in bližujoče se prebujenje narave koladirata v novem ciklusu radijskih oddaj Zofijinih ljubimcev, oddaji z humanistično vizijo za filofile. Živimo v času, ko je dvom eksistenčno nujen za zdrav duševni in telesni obstoj. Zato danes na meniju Descartesova meditacija, ki zadeva spoznanje in dvom. Aktualno politični...
več