Vprašaj filozofa! – vi sprašujete, filozofi odgovarjajo
Vprašanje:
Lahko verjetje vpliva na razplet nekega dogodka? Na primer, če verjameš, da se bo nekaj v prihodnosti zgodilo na določen način, bo razplet res takšen?
2. november 2006
Odgovarja Karen Jones:
Da, vendar samo v tistih omejenih okoliščinah, v katerih verjetje samo po sebi predpostavlja tisto, v kar verjamemo. To se najpogosteje zgodi posredno in razplet je običajno mogoče samo deloma pojasniti z verjetjem (zato ne deluje vedno). Primer tega je zaupanje potrošnikov, ki ga preučujejo ekonomisti: če dovolj ljudi izgubi zaupanje v gospodarstvo, lahko to preko vpliva na vzorce naše potrošnje povzroči gospodarsko recesijo. Pozitivno zaupanje potrošnikov lahko ima obraten učinek. Če govorimo o posameznikih, lahko kot primer podamo verjetje v to, da nekaj zmorete. To vam lahko da motivacijo in samozavest, da se posvetite nalogi in jo zmorete narediti, kar pa ne bi bilo mogoče, če ne bi imeli tega verjetja. Vendar ponovno za to ni nobenega magičnega zagotovila: verjetje mora delovati na podlagi zbiranja motivacije in sposobnosti, ki jih morda imate ali pa tudi ne. Obstaja zanimiva, toda še manjša skupina primerov, v katerih verjetje samo po sebi povzroči, da se to verjetje uresniči: če menim, da nekaj v mojem zakonu ni v redu, potem res nekaj ni v redu, kajti eden od pogojev za dober zakon je prav občutek zadovoljstva v njem. Če lahko verjamem kaj takega, v mojemu zakonu očitno res nekaj ni v redu. Obratno pa to ne drži: verjetje, da je moj zakon dober, ni dovolj, da bi to res bil. Morda se je partner z menoj poročil samo zaradi denarja in bo kmalu z najinimi skupnimi sredstvi pobegnil. Zanimivo, da so vsi primeri tovrstne neposredne povezave med verjetjem in razpletom, ki sem se jih lahko spomnila, negativni. Bi lahko imelo negativno razmišljanje večjo oziroma bolj neposredno moč?!
23. november 2006
Karen Jones uči na Univerzi v Melbournu, Avstralija
Kategorija: Um
Prevedla Tadeja Tement