30. 7. 2018

Soočenje s prekarizacijo je resnični preizkus 4. industrijske revolucije

V tem prispevku se bomo s prekarnostjo soočili preko dveh tez. Prva je, da je, v kolikor želimo znotraj četrte industrijske revolucije zagotoviti skladen družbeni razvoj, prekariat potrebno odpraviti. Brez tega bo vpliv tehnologije negativen, neenakost se bo povečevala, prišlo pa bo tudi do radikalizacije razrednega konflikta. Na to opozarjajo tudi strokovnjaki. »Prekarci vse bolj preraščajo v razred brezpravnih državljanov, ki jih država ni sposobna zaščititi pred delodajalci, ki zaradi sle po dobičkih ne presegajo le meje zakonitosti, ampak tudi socialne brezbrižnosti. Naraščajoča jeza in obup zaradi življenjskih stisk in nepredvidljivosti življenja, ki spremljajo ta socialno zapostavljani del prebivalstva, sta zato upravičena.« (Bohinc, 2018). Druga teza je, da je prekarnost problem, ki ga lahko reši le družba kot celota, se pravi na makroravni – ob ustreznem družbenem dogovoru in ukrepanju vseh ključnih socialnih partnerjev. Po razmisleku o izhodiščnih tezah bomo dane ugotovitve postavili v širši kontekst in dobljene zaključke primerjali s tistimi, ki so bili narejeni pred 30 leti. Sociologi so jih namreč, na osnovi trendov, ki jih je vodila neoliberalna paradigma na zahodu, precej natančno napovedali, kako bo na delo vlival razvoj tehnologije.