Pismo, poslano Pismom bralcev v Večer, dne 7.12.2002
Odkar je bilo v primeru Petek razkrito tudi to, da je piarovec Božidar Novak v svojih prostorih gostil razhudenega Janka Zakeršnika, tega mariborskega mojstra komunikologije in direkorja Spema rad prebiram. Ne le zato, ker se mi je razodelo, da piarovci verjetno lepo poskrbijo za medijskih ugled kogarkoli, ki jim mastno plača. Temveč najprej zato, ker se mi zdi, da bi lahko nam, ki že dve leti ugibamo, kaj se je dogajalo v raznoterih zgodbah o brutalnem napadu, g. Novak marsikaj povedal. To je po mojem skromnem mnenju natanko tudi način, da se ta primer razreši: naj vsak pove tisto malenkost, ki je drugi ne vemo. Naj postopa moralno in zainteresirano. Zato me niti malo ni presenetilo, ko je Zamernikova preiskovalna komisija Božidarja Novaka naredila za bodočo pričo na zaslišanju. In zato sem se nanj, celo dvakrat, pobožno z isto prošnjo, resda kot anonimen nepomembnež, tudi naslovil: najprej v Ampaku (3/2002) in v Večeru dne 16. oktobra 2002. Nikoli mi ni odgovoril, ne meni ne javnosti.
Kar me je zares presenetilo, je tole: v Večeru z dne 5. decembra 2002 g. Novak trdi, da je “osnovi cilj komunikacij vzpostavitev odnosa in gradnja ugleda”. Sprašujem se torej: čigavega? Nekdo, ki poziva h komunikaciji in gradnji imidža, torej javne pozive in javnost preprosto ignorira. Istočasno pa o tem poučuje Večerove bralce ter dopušča možnost špekuliranja o marsičem. Seveda je povsem mogoče, da g. Novak pod gradnjo ugleda misli na ugled svojega klienta. Recimo ugled g. Janka Zakeršnika. V tem primeru torej svoj ugled žrtvuje za ugled drugega. Kar seveda niti malo ni častno, temveč samo razkriva, v kakšne moralne dileme morajo zapadati naši piarovci, ko verjetno za astronomski denar ščitijo svoje v medijih, po krivici ali ne, onečaščene stranke.
Od g. Božidarja Novaka seveda sploh več ne pričakujem, da mi bo v Večer odgovoril. Tako kot anticipiram, da bo njegove bralce, ki se sprašujejo o storilcih napada na Petka, še dalje poučeval o skrivnostih komunikacije in obrambe ugleda, ne da bi se mu to dvoje za hip zazdelo protislovno. V resnici me je bolj strah ironije, ki se dogaja časopisu Večer. Po eni strani si želi razkriti, kdo je pretepel njihovega novinarja, po drugi strani pa skrbi za zgoraj opisana protislovja. Samo upam lahko, da je vodstvo Večera to ironijo opazilo.