Wem gehören unsere Städte? (Arte, 2015)
V Nemčiji, Grčiji, Italiji, Španiji in Turčiji so ljudje v zadnjih letih že večkrat šli na ulice in zahtevali svoje pravice. S pohodi in zasedanjem prostorov, se državljani zavzemajo za urbani prostor kot kraj, na katerem je mogoče artikulirati proteste in na katerem lahko poteka urbano življenje. Je javni sektor še vedno porok za humano, ljudem prijazno mesto? Kje smo danes v smislu urbane demokracije? Kako lahko prebivalci proti politikom, urbanistom in investitorjem uveljavljajo svoje pravice? Kakšne dolgoročne vplive imajo vse pogostejša javno-zasebna partnerstva (JZP) in tako imenovana okrožja poslovnih priložnosti (BID – Business Improvement Districts)?
Dokumentarni film »Komu pripadajo naša mesta?« (2015) nas med drugim popelje v Hamburg, Berlin, Pariz, Kopenhagen, Istanbul, London, Toulouse in Lyon. Preučuje ozadja urbanih konceptov in urbanih sprememb ter sprašuje po državljanskih pravicah. Politično motivirane, z buldožerji razlaščene soseske in prisilna urbanizacija so bili povod za demonstracije na trgu Taksim v Istanbulu. Vendar tudi v Nemčiji in Franciji rastejo velika gradbišča – pa naj gre za gradnjo IKEA stanovanjskega kompleksa v centru mesta Hamburg ali za načrtovanje ogromnega nakupovalnega centra v distribucijski verigi Auchan v sklopu projekta »Grand Paris«, s katerim želijo preoblikovati predmestja Pariza. Javni sektor vidi tovrstne projekte kot priložnost, saj sam nima več finančnih sredstev, da bi lahko oblikoval javni prostor.
Film osvetljuje vse večjo privatizacijo Londona, preoblikovanje Kopenhagna v mesto za pešce in težave pri urbanem načrtovanju v mestih Lyon in Toulouse. Pri tem postane jasno, kako pomembno vlogo pri tem igrajo gospodarsko – politični interesi. Vendar uspešni modeli državljanske participacije in ponovno osvajanje javnih prostorov pokažejo tudi na to, kako je mogoče ustvariti protiutež aktualnemu dogajanju.
Vir: http://www.arte.tv/guide/de/050582-000/wem-gehoeren-unsere-staedte