1. 8. 2004 Filmsko

Forgotten Silver

Costa Botes in Peter Jackson

(Pozabljeno srebro)
(1995)

Kot eden izmed vrhuncev sklopa t.i. »navideznih dokumentarcev« (mockumentary) na letošnjem festivalu dokumentarnega filma, si lahko ogledamo sicer nekoliko starejši, a zato danes že kultni dokumentarni filmov vseprisotnega Novozelandca Petra Jacksona in njegovega bolj ali manj stalnega sodelavca Costa Botesa, Forgotten Silver (Pozabljeno srebro).

Film dokumentira nenavadno življenje Colina McKenziea, pionirja novozelandskega in svetovnega filma in hkrati prikazuje fascinantno sodobno zgodbo o ponovnem odkrivanju dela tega, ne ve se kako, pozabljenega genija.

Govorimo seveda o fiktivni osebi, ki pa se pred nami »čara« v tako prepričljivi podobi, da ga zlahka »posvojimo« za resnično osebnost. Zgodovina filma bi se v tem primeru pisala na novo.

Rojen leta 1888 je Colin McKenzie že pri svojih rosnih 12 letih, svoje prve filme snemal ob pomoči dinama za kolesa in jajčne emulzije kot nadomestka za filmsko in spotoma tako izumil tehniko »trevellinga«, to je posnetka, pri katerem je kamera v nenehnem gibanju.

Ob pomoči tako znanih filmskih delavcev kot so kritik Leonard Maltin, ki izjavi, da je najdba McKenzievega celovečernega epa »Salome« enakovredna najdbi recimo »Citizena Kana«; Harveya Weinsteina, glavo distribucije pri Miramaxu, ki obljubi filmu »Salome« tekmo za Oskarja; priznanega novozelandskega igralca Sama Neilla, ki zadevo občudujoče resno povezuje, Jackson odkriva presunljivo pozabljen filmski svet. Pa ne samo filmskega. Na novo se piše tudi zgodovina aviacije. McKenzie namreč kar šest mesecev pred znamenitim poletom bratov Wright posname uspešen polet Novozelandca Richarda Pearsea. Dolgo pred uradno prvim zvočnim filmom »The Jazz Singer«, posname prvi zvočni film »The Warrior Season«, ki pa tragično pade v pozabo, ker ga je posnel na Kitajskem in je na predstavitvi pozabil na podnapise. Slednjič smo nagrajeni tudi z 15-minutnim ekskluzivno za dokumentarec restavriranim odlomkom epske »Salome«, prvim narativnim filmom, posnetega dolgo pred Griffithovim »The Birth of a Nation«.

V stilu klasičnega biografskega filma z vso potrebno dramaturgijo odkrivanja novega in do popolnosti prepričljivih arhivskih posnetkov in fotografij, nam je ime Colin McKenzie približano sicer na dvom vzbujajoč komičen način, a tudi do te mere realističen, da je za nejevero o dejanski zgodovinskosti potrebno kaj več kot zgolj Jacksonova uvrstitev dokumentarca med fiktivne. Kar nenazadnje samo zase govori o prepričljivi moči dokumentarnega filma.

»Dragi Colin McKenzie, mi še vedno verjamemo vate. Trudili se bomo, da tvoje ime ne bo pozabljeno in da bodo tvoje zasluge pri filmu nekoč vendarle priznane!«

Film si lahko v sklopu festivala Dokma ogledate še enkrat v nedeljo ob 17. uri v kinu Udarnik. Vabljeni!