Ang Lee
(GORA BROKEBACK)
(2005)
Vrnimo se najprej nekaj mesecev nazaj. Na beneški filmski festival, ki predstavlja tretjino evropskega festivalskega trisa, katerega preostali del sestavljata Belin in Cannes. Tja, kjer se za veliko filmov festivalski pohod prične in kjer se karte prvič mešajo. Največ pozornosti sta že tam pritegnila Clooneyevo presenečenje Lahko noč in srečno in Ang Leejev Brokeback Monutain. Zlatega leva so nato podelili slednjemu. Kot to filmofili pogosto počnemo, se nisem mogel premagati in brž prebral vse kar se je kjerkoli dalo prebrati o filmu. In ker je Gora Brokeback dobivala nagrado za nagrado, sem še naprej bral in bral. Zgodbo o dveh homoseksualnih kavbojih sem si po mnogih branjih že kar sam zrežiral v svoji glavi. Žal se mi podobno dogaja pri vseh pompozno napovedanih in nagrajevanih projektih. Žal zato ogled filma ne mine prepuščanju v zibelki pripovedi, pač pa bolj med primerjanjem svojega filma z dejanskim.
Skoraj praviloma se primerjava konča klavrno. Skromno ugotovim, da sem sam veliko boljši režiser, kot pa dejanski avtor. Tudi v primeru Gore Brokebackovske sem zmagal. Moj film o dveh kavbojih, ki ob pasenju ovac na gori preživljata skupno poletje in, skoraj mimogrede, obenem užijeta prepovedano ljubezen, je bil boljši. Od tega ne odstopam. Pa s tem ne bi rad vzel slave filmski ekipi z Ang Leejem na čelu. Skoraj nasprotno. Goro Brokeback si je samo v prvem tednu predvajanja ogledalo toliko ljudi, da se je povrnil vložek v film, videli so jo praktično že vsi, ki jih film, kot izpovedna zvrst, zanima. Ogromno je že bilo povedanega. S 5. marcem, ko bo pobrala še nekaj Oskarjev bo še dodatno v središču pozornosti. To si tudi zasluži.
Osrednje sporočilo se glasi: HOMOSEKSUALNOST JE NARAVNA.
Film namreč povsem nedvoumno nakazuje na korelacijo med med magično silo narave in magično silo ljubezni. V tem primeru se, kot že mnogo filmov poprej, postavi očitno v bran istospolne ljubezni. Sporoča, da je, kljub občemu nesprejemanju ni moč zanikati. Če jo želimo potlačiti ne bomo uspeli. Pod pretvezo poroke ji ne bomo ušli. Sila nikoli ne počiva. Četudi smo drugače vzgojeni in naša vere istospolne ljubezni ne pojmuje, kot nekaj naravnega, v sebi ne izgubimo seksualne želje po istem spolu. Vera, kot osnovna celica, je tukaj prefinjeno potisnjena ob bok. Prav pojem prefinjeno, se mi je med gledanjem ves čas prikazoval. Režiser je film povedal, brez da bi kogarkoli užalil. Da kljub tej previdnosti ni izgubil sporočilnosti je mojstrstvo, ki ga je Ang Lee brezdvomno dokazal.
Čeprav Gore Brokeback na letošnji osebni lestvici ne bi postavil na vrh, ugotavljam, da prinaša veliko ugodne sporočilnosti. Akademiji je prav gotovo všeč tudi ravno pravšnja mera estetike, simbolike in dramatike. 8 nominacij, med drugim tudi za najboljši film, najboljšo režijo in glavno moško vlogo priča, da so se tokrat poklopili vsi oskarjevski elementi. Če film v nedeljski jutranji uri po našem času ne bo dobil kipca za najboljši film, bom prepričan, da sem ob nočnem spremljanju ceremonije preprosto izgubil stik in zaspal.